URN_NBN_SI_doc-WWZ7X3Z1

knjigi. V njem je razm išljal o vplivu knjige na človeško duševnost te r v zvezi s tem o vprašanju, ali ima knjižničar pravico bralca usm erjati pri izbiri literatu re. V popoldanskem delu posvetovanja so se na temo K njiga v de­ lovni organizaciji in krajevn i skupnosti zvrstili referenti M iroslav Osojnik, Nikica B rum en in F rance P lan teu te r koreferenti Ivan Dorner, M ilena M ajerič, M arija Maršič, Jože U rbanija in Zoltan Jan. V svojih prispevkih so obravnavali problem atiko približevanja knjige bralcu v krajevni skupnosti in delovni organizaciji, sodelo­ vanje knjigarne z delovnim i organizacijam i te r uspehe in težave potujočega knjižničarstva in m ariborske vzajem ne knjižnice. Istega dne zvečer je za udeležence posvetovanja skupščina ob­ čine M aribor priredila tovariško srečanje v prostorih hotela Orel, k jer je prisotnim v im enu skupščine občine spregovoril njen pred­ sednik Rafael Razpet, dipl. inž. Naslednjega dne so se v dopoldanskem času zvrstili referati in koreferati na temo Splošna dostopnost gradiva avtorjev Jožice Pirc, Sonje Marič, dr. B ranka Berčiča, mag. Jožeta Kokoleta, N ataše Petrov, Sonje Tovornik in M arka U rbanije. R eferati so obravnavali splošno dostopnost gradiva s teoretičnega in pravnega stališča te r s stališča praktične uporabe v nacionalni knjižnici, v centralnem katalogu, v knjižnicah z obveznim slovenskim prim erkom te r v tehniških in družboslovnih knjižnicah. Popoldne je bila na vrsti razprava o vprašanjih, ki so jih spro­ žili referati na obe temi. K er sta bili tem atsko zelo različni, je bilo odločeno, da se bo razprava razvijala ločeno: debata o vprašanju knjige v krajevni in delovni skupnosti se je odvijala v kinu gleda­ lišču, diskusija o splošni dostopnosti gradiva pa v veliki čitalnici M ariborske knjižnice. Razpravo sekcije za knjigo v delovni organizaciji in krajevni skupnosti je vodil Ignac Kam enik. Udeleženci so prišli do naslednjih sklepov in ugotovitev: trebi bi bilo doseči, da bi se norm ativi in program i za splošnoizobraževalne knjižnice res dosledno iz­ vajali; večja skrb bi se m orala posvečati šolskim knjižnicam , po­ sebno knjižnicam poklicnih šol, saj si bodoči delavci tu oblikujejo bralne navade; izdelati bi bilo treb a tem eljito raziskavo o bralnih potrebah in interesih delavcev; poudarjena je bila izredna pom em b­ nost bibliobusa tako za krajevno kakor za delovno organizacijo; predlagano je bilo tudi, da bi se pri D ruštvu bibliotekarjev Slovenije ustanovila stalna kom isija za bibliobusno službo; knjižničarji bi mo­ rali posvečati večjo skrb delavcem iz bratskih republik te r v zvezi s tem inform irati in anim irati; izkazalo se je spet, da je izredno pomembno sodelovanje m atičnih knjižnic s podružničnim i te r knjiž­ 316 K njižnica 22(1978)3-4