Kazalo.pmd

137 Blatnik, A. Še ena knjiga (pre)več: kako smo nehali brati in začeli šteti vsebine bralcu, temveč prodaja bralce oglaševalcem. Opomniti velja, da mora- mo pojem ‘oglaševalca’ razumeti nekoliko širše in vanj prištevati tudi tiste, ki uveljavljajo določen življenjski slog, politično ali kako drugačno vero in, reci- mo, nacionalno zavest. Zanimivo je, da se je v času, ko se je vsak jogurt skušal razlikovati od drugih ne le po maloprodajni ceni, temveč še bolj z dodanim simbolnim kapitalom, in se prodajati z idejo zdravega življenja, založniški posel odrekel svoje primerjalne prednosti pred drugimi izdelki široke potrošnje, svojega, recimo z malce ironije, poslanstva , in se predstavljal kot posel kot vsak . Če je v oglasnem trženju črta prema- govala črko , je temu založništvo samomorilsko pomagalo, saj je tudi v njegovem poslovanju forma premagovala vsebino. Važneje kot to, kaj bodo knjige povedale, je postalo, kakšno razliko v ceni bodo ustvarile. Avtorji so postajali zanimivi sorazmerno z uveljavljenostjo svoje blagovne znamke (več o tem v Blatnik 2005; str. 171 – 198) in specifika izdelka, vsebina njihove konkretne knjige, je stopila v ozadje. Ob ustanavljanju agencije za knjigo, ki je simbolno in stvarno formali- zirala državni interes za knjigo, je Društvo slovenskih pisateljev z lobiranjem doseglo stalno mesto za svojega predstavnika v svetu agencije, založniki pa ob osnutku zakona niso sprožili kakih strokovnih debat niti interno, kaj šele v javnosti. Le mali založniki, ki ne le delujejo v nacionalnem interesu, ampak ga tudi vse bolj večinsko uresničujejo 1 , so se trudili, da bi izboljšali svoj položaj s pridobitvijo neprogramskega financiranja, kar pa jim za zdaj še ni uspelo – in ker niso sodelovali v delitvi splošnega družbenega premoženja, še zmeraj pa so odvis- ni od več členov privatiziranega komunikacijskega kroga knjige, ostajajo kola- teralne žrtve kapitalsko uspešne založniške privatizacije. 3 Simbolni pomen knjige in rast števila knjižnih naslovov Hkrati pa je knjiga v laični javnosti obdržala svoj simbolni pomen: Zoranu Jan- koviću je ob izgonu iz Mercatorja eden najožjih sodelavcev napisal knjigo, Lojze Peterle je skušal svojo predsedniško kampanjo podpreti tudi s knjigo pogovo- rov z razumniki, Katarina Kresal je tik pred volitvami objavila knjigo, katere naslovnica je bila enaka njenemu predvolilnemu plakatu. Da se čas za knjigo kot nosilko simbolnega kapitala še ne izteka, dokazuje tudi nagla numerična analiza, 1 Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev so utelešenje slovenske založniške tranzicije. Pre- maknile so se od drugega največjega založnika, ki se je drzno spremenil in odvrgel kulturni balast, k študentski založbi, še zmeraj pa ne v digitalno izdajo, ki je precej bolj od papirne primerna za skladiščenje, trženje in uporabo.