Kazalo.pmd

Knjižnica 52(2008)2 – 3, 135 – 145 136 1 Uvod Svetovna in še zlasti slovenska kulturna zgodovina premore več kot dovolj doka- zov, da je založništvo dejavnost, katere družbena umeščenost in s tem tudi odgo- vornost je večja od večine drugih gospodarskih dejavnosti. Ob slovenski založniški zgodovini se lahko sklicujemo na tako različne opore, kot so Prešernove Poezije , še zlasti po Stritarjevem uvodu v izdajo leta 1866, ki jo lahko imamo za začetek na- cionalnega programa, ali pa 57. številka Nove revije, ki je postavila nove temelje za uresničitev tega programa, na davek na dodano vrednost, ki je za knjigo nižji kot za veliko večino izdelkov na trgu, ali pa na preprosto dejstvo, da založniške kongrese in knjižne sejme otvarjajo ministri za kulturo in ne za gospodarstvo. Analiz sprememb v slovenskem komunikacijskem krogu knjige ob prehodu iz socializma v kapitalizem imamo že kar nekaj, večinoma se ukvarjajo z založništvom (npr. Kovač, 1999; Blatnik et al., 2005; Blatnik et al., 2007). Večina teh analiz se ukvarja s formalnimi spremembami v organizaciji komunikacijskega kroga knjige, s premiki centrov moči odločanja in podobnim. Za formalnimi pa se dogajajo manj reflektirani (ena redkih izjem v refleksiji je Breznik et al., 2005), vendar na knjižnem trgu za uporabnika celo bolj opazni vsebinski premiki, ki spreminjajo programe založb in posledično odločilno vplivajo tudi na tiste seg- mente v komunikacijskem krogu knjige, ki še zmeraj sodijo v javni sektor, reci- mo na strukturo odkupa v splošnoizobraževanih knjižnicah. 2 Komunikacijska vrednost knjige V komunikacijski vrednosti knjige je prišlo do strukturnih sprememb. Razmis- lek o teh spremembah velja pričeti z opazovanjem, na katerih ravneh se je preob- razba zgodila. Če pričnemo na splošni ravni, lahko za začetek ugotovimo, da je v zadnjih letih največje zaslužke na slovenskem medijskem trgu prinesla prodaja mehanizmov za umeščanje sporočil. Kdor je v pravem trenutku ustanovil firmo za opazno oglasno plakatiranje ali pa odmevno spletno stran, jo je lahko zelo dobro prodal. Za sodobne komunikacijske načine je bilo veliko tržnega interesa zlasti pri tujih podjetjih, delnice v časopisnih hišah pa so se spektakularno pro- dajale domačim interesentom, in se bodo najbrž še. Vrtoglavih zneskov in spektakularnih rošad, ki zaznamujejo spremembe medijskih lastništev v času slovenskega turbokapitalizma, seveda ne motivira predvidevanje visokih dono- sov zaradi strme rasti časopisnih naklad. Kupuje se komunikacijska pot. Možnost predaje sporočila. Glavni urednik revije Wired Chris Anderson v svojem razvpitem in pomenljivo naslovljenem besedilu Free! Why $0.00 Is the Future of Business (Anderson 2008) ugotavlja, da dandanes medij več ne prodaja svoje