kazalo 1.p65

43 Kovač, M.; Kovač Šebart, M. Učbeniki v globalni družbi: nekaj korakov k metodo- logiji primerjalnega raziskovanja je obvezno za vse državljanke in državljane, učbeniki pa so integralen del šol- skega procesa, je s tem seveda obvezen tudi njihov nakup. Zato so s strogo tržnega stališča učbeniki nenavadno blago, saj na odprtem trgu načeloma velja, da se na njem kupci odločajo svobodno, nakup učbenikov pa je tako rekoč obvezen in za povrh nudi omejeno možnost izbire – to pa posledično pomeni, da bi trg učbe- nikov težko označili kot klasičen trg, na katerem kakovost in cena izdelka neposredno vplivata na njegovo prodajo. Kot bo namreč razvidno v nadaljeva- nju, v državah, v katerih poznajo konkurenco med učbeniki, o njihovem izboru odločajo učitelji, šola ali šolsko okrožje, zato v primeru, ko so končni kupec starši šolajočega se otroka, ti pri izboru nimajo veliko besede: ne morejo se samostoj- no odločiti za cenejši učbenik, če ugotovijo, da je tisti, ki ga zahtevajo v šoli, bistveno dražji ali celo slabši od konkurenčnih – če bi seveda celovito informa- cijo o tem, kaj je na trgu na voljo, sploh imeli. Posledično bomo o trgu učbenikov razmišljali kot o nepopolnem trgu 2 , na katerem imajo kupci pomanjkljive infor- macije o izdelkih, ki jih kupujejo, za povrh pa je njihova nakupna svoboda izrazito omejena z odločitvami drugih, ki zanje ne nosijo finančne odgovornosti. Zato obstoji razmeroma majhna stopnja verjetnosti, da bo delovanje tržnih mehaniz- mov samo od sebe zagotovilo, da bodo imeli končni uporabniki na voljo zares najboljši izdelek po najbolj ugodni ceni. Prav ta izrazita nepopolnost in manjka- vost učbeniškega trga je slej ko prej razlog, da tudi tradicionalno liberalne in tržno naravnane države vanj posegajo bolj intenzivno kot v druge trge. Seveda pa razlogi za te posege še zdaleč niso samo ekonomski. Ob »velikih« šolskih reformah zlasti po 60-ih letih prejšnjega stoletja, se je namreč predvsem v razvitem delu sveta uveljavilo prepričanje, da je v interesu države, da vsem prebivalcem, ne glede na njihov socialni status, omogoči ne samo osnovno šolanje, ampak tudi čim višjo stopnjo izobrazbe (prim.: Brown et al., 1999, str. 2-4; Kovač Šebart, 2001, str. 20-39). S tem je dostopnost učbenikov za vse postala pomemb- no socialno, ideološko in politično vprašanje – rezultat takega razvoja pa je dej- stvo, da si denimo v ZDA, Franciji in v skandinavskih državah učenci učbenike lahko izposojajo v šolskih skladih, na Japonskem pa jih država v celoti odkupi in jih učenci dobijo v trajno last (prim.: o’Donnel et al., 2002, str. 25-26). Zato so številne razvite države ob tem, ko so z različnimi mehanizmi za končnega upo- rabnika pomembno pocenile dostopnost šolskih knjig, postale tudi same zain- teresirane za njihove nizke maloprodajne cene, saj se je strošek nakupa učbeni- kov spremenil v eno od proračunskih postavk. 2 Koncept nepopolnega trga deloma povzemamo po J. E. Stiglitzu. Ta je, poenostavljeno rečeno, postavil tezo, da trg kot skrita roka sam po sebi učinkovito uravnava ekonomsko življenje le takrat, kadar imajo vsi udeleženci popolne informacije o tem, kaj se na trgu dogaja – to pa se seveda zgodi izredno redko. Več o tem gl. Stiglitz, 2002, str. 73-78.