URN_NBN_SI_doc-W5UTRQ62

298 Šolska kronika • 3 • 2015 Uvod Element kmetijstva – pridobitnega obdelovanja zemlje – je njiva. Pojem »vrt« pa zajema poleg pridobitnosti tudi igrivost estetskega izživljanja. Čeprav se delo na vrtu ne razlikuje bistveno od dela na njivi (v fizičnem pogledu), pa obstaja razlika v odno- su, v namenu, v doživljanju – od tod tudi dva pojma za dve stvaritvi, porojeni sicer iz enakega človekovega dela, vendar iz različnih namenov, želja, občutkov. Različna je tudi podoba obeh delovnih dosežkov. Torej vsebuje vrt poleg pridobitnosti še marsikaj drugega, kar je povezano s povsem nepridobitnimi sferami v človekovem bitju in žitju. Ob vprašanju »Kaj je vrt?« more potemtakem prihajati do različnih, celo naspro- tujočih si oznak, če tehtamo pojem enostransko namesto vsestransko. Toliko manj nas smejo presenečati nejasnosti in razprave o tem, kaj naj bi bil »šolski vrt« in kakšnim smotrom naj bi služil; spremljamo jih lahko vseskozi, ko zasledujemo rast in razcvet šolskih vrtov od srede 19. stoletja dalje, ko skušamo oceniti njihovo daljnosežno ko- ristnost in pomembnost, ki učinkujejo še dandanašnji, čeprav v naših krajih »šolskih vrtov« že nekaj desetletij ne poznamo več. Šolski vrt namreč ni – vrt ob šoli in okoli nje! Ta je obstajal ob različnih vzgojnih ustanovah od pamtiveka, enako kot pristave z njivami. Tak vrt ob šoli je bil pridobi- tnega pomena, v posameznih primerih lahko tudi deloma okrasen, poučen, s kultnim in kulturnim namenom in ni dvoma, da so na njem vseskozi delali tudi gojenci – tem bolj, čim nižji je bil njihov socialni status. Izjema so bili »boljši« otroci, najprej pleme- nitaški, nato bogataški meščanski; sicer pa je bilo garaško delo otrok še v 19. stoletju povsem običajno. Tudi tak vrt je imel »vzgojno« funkcijo. Kajpak v takratnem smislu: vaje v pokornosti in vdanosti kot temelju za bodoče vklapljanje v določeni socialni sloj in njegovo vlogo v družbi. O »šolskem vrtu« moremo govoriti šele potem, ko se na podlagi splošne ljudskošolske obveznosti in prosvetiteljskih teženj izbistri novo pojmovanje vrta, kar se odrazi v njegovi vsebini in obliki: »šolski vrt« predstavlja pose- ben učno-vzgojni pripomoček. Učitelj se mora zanj posebej usposobiti, sicer ga ne bo znal smotrno uporabljati, da, niti ravnati ne z njim in ga vzdrževati. Namen šolskega vrta je povsem drug kot namen vrta ob šoli; določeno nalogo ima v sklopu celotnega obveznega splošnega izobraževanja vseh otrok. Osnove za razvoj šolskega vrta Zakonske spodbude . Potem ko so bile v letih 1867 in 1868 določene in spreje- te s privolitvijo obeh zbornic državnega zbora »občne pravice državljanov«, »načelne določbe o razmerju med šolo in cerkvijo« ter »zakon, s katerim se urejajo medverske razmere državljanov«, je bil v maju 1869. leta sprejet še »Zakon, s katerim se ustana- vljajo načela za poučevanje v ljudskih šolah« ali avstrijski državni ljudskošolski zakon. S tem se je šola osvobodila cerkvenega nadzorstva, postavljeni so bili temelji za razvoj laičnega šolstva in postopoma so se pričeli uveljavljati ugodni učinki napredno orga-