URN_NBN_SI_doc-VM7PN6KM
služiti uporabnikom širšega ali zelo specializiranega znanstvenega in strokovnega področja, so standardi za specialne knjižnice lahko le okvirni in ne m orejo prinesti m nogih k v an titetnih standardov, kot to laže počno pri drugih profilih knjižnic. Specialne knjižnice ne vključujejo fakultetn ih in drugih univerznih knjižnic, saj imajo le-te glede na funkcije, ki se razlikujejo od nalog drugih knjižnic, svoje lastne standarde. N eenakom erni razvoj specialnih knjižnic v SFR J se kaže tudi v različnem poim enovanju delavcev z visoko izobrazbo, ki delajo v specialnih knjižnicah, p ri tem pa različna poim enovanja ne ozna čujejo različnih profilov delavcev, kot so navedeni v standardih Special L ibrary Association, New York (sestavljalec izvlečkov, pre vajalec, iskalec podatkov, an alitik dokum entov, specialist inform a- cijskih sistemov), ker specialne knjižnice v SFRJ, razen v večjih inform acijskih (INDOK) centrih, takšne specializacije dela še niso razvile. V SR S loyeniji-pa tudi v nekaterih drugih republikah sta se predvsem udom ačila naziva dokum entalist in inform ator, pone kod pa se pojavljajo tudi “drugi nazivi, kot npr. specialist, konzultant, bibliotekar, ipd. Zveza društev bibliotekarjev Jugoslavije želi v stan dardih ta naziv poenotiti, četudi se zaveda, da ni mogoče v praksi preprečiti — ali pa vsaj ne takoj — različnega označevanja za isti profil delavcev v specialnih knjižnicah, in je zato uvedla naziv »spe cialni bibliotekar«. Vsem delavcem z visoko izobrazbo v specialnih knjižnicah utegne skupni naziv »specialni bibliotekar«, ki se nanaša na delo delovne organizacije — ustanoviteljice specialne knjižnice, koristiti, saj naj le-ta označuje delavca, ki opravlja zahtevnejše delo kot bibliotekarji v drugih v rstah knjižnic; glede na to bi bilo treba vnesti profil »specialni bibliotekar« v sam oupravne sporazum e o skupnih osnovah in m erilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo knjižničnih delavcev v posam eznih republikah in ga ustrezno više ovrednotiti. Četudi je visoka izobrazba s področja dejavnosti delovne orga nizacije, p ri k ateri deluje specialna knjižnica, za ta profil delavca neogibno potrebna, kažejo izkušnje, da so si mogli nekateri delavci v specialni knjižnici z visoko izobrazbo na drugem področju z več letnim delom v neki specialni knjižnici pridobiti potrebno znanje za delo v njej. Glede na to naj se v prihodnjem obdobju bibliotekarjem oziroma dokum entalistom , ki delajo v specialni knjižnici uspešno že sedem let, prizna status specialnega bibliotekarja. Upamo, da bodo standardi v tej obliki opravili uspešno pomoč v razvoju specialnih knjižnic v SFR Jugoslaviji, tako da bo moč že čez nekoliko let preiti v novih standardih k večji »specializaciji« glede delovnih postopkov in profilov delavcev. 264 K njižnica 22(1978)3-4
RkJQdWJsaXNoZXIy