URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
ŽGOČA TEMA „ v oblakih“ Na Koroškem znova ugotavljajo, da v dobršnem de lu, predvsem srednjevelikih in m alih delovnih orga nizacijah, v večini SIS in tudi krajevnih skupnostih, niso dovolj resno, odgovorno in pravočasno pristopili k izdelavi srednjeročnih razvojnih načrtov. Ugotovitve, da so apetiti gospodarstva mnogokrat preveliki, da povsod načrtujejo »usoden« skok naprej, niso nove in potrjujejo, da so bUi p ri planiranju v združenem delu m arsikje nestvarni. Nasploh velja ugo tovitev, da bodoči srednjeročni načrti vse preveč slo nijo le na novih investicijah v nove 'Objekte, tovarni ške hale, ipd. V gospodarstvu bolj kot kdajkoli ra čunajo na odrešujoč bančni kapital, k i pa, to je že zdaj jasno, ne bo zadosten za uresničitev vseh na črtov. Virus takšnega načrtovanja v oblakih je našel pot tudi v samoupravne interesne skupnosti, ki imajo mnogokje megalomanske načrte in p ri planiranju sploh ne upoštevajo odvisnosti od uspešnosti p ri gospodar jenju. Proračunski način financiranja SIS poraja iz like apetite, k i jih v SIS sami prikazujejo kot neod ložljive in nadvse pomembne naloge, s čimer p riti skajo na združeno delo in marsikje že posegajo s prispevki v delavčev osebni dohodek b olj kot lahko. Skratka: tild i načrti SIS niso usklađeni, preveč v ob lakih so, brez trdnih tal. Krajevne skupnosti so v, večini primerov prepušče ne same sebi. Dogovorov o sodelovanju gospodarstva p ri uresničevanju načrta krajevnih skupnosti je sila malo, ka jti še vedno ni prodrlo spoznanje, da delovni ljudje in občani v KS zadovoljujejo velik del svojih potreb ter da za to tudi namenjajo del dohodka. Mar sikje tega, v ustavi zapisanega določila, ne spoštu jejo. Tudi ugotovitve, da plani nastajajo v ozkih, stro kovnih krogih, niso nove. Planiranje na pamet, da bi izpolnili dolžnost, je prav tako pogost pojav. Tež nje, da bi s planiranjem v ozkih krogih obdržali star način vodenja, so še navzoče. Čeprav se jim z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu maje jo tla pod nogami. Marsikje so planiranje tudi »m isti ficira?i«: odeli so ga v zapletene številke, kazalce, od stotke. zamotane številke in še kaj, da je bilo večini delavcev nerazumljivo. Namesto da bi govorili v ljud skem jeziku: kaj bomo zgradili, kdaj. kolikšna bo naša rast, koliko bomo za to namenili. Delavci bi se v takšno razpravo laže in raje vključili. Ono, drugo, so zavrnili, če so jo kje pripravili. Res je, da planiramo po novem, da proces načr tovanja sprem ljajo gospodarske težave in druge ote žujoče okoliščine in konec koncev tudi obilica druge ga dela, vendar bi tako pomembnemu opravilu, kot je planiranje, od katerega je odvisna naša prihodnost, le m orali posvetiti mnogo več pozornosti. Družbenopolitične organizacije, predvsem ZK in sin dikati v združenem delu in SZDL v krajevnih skupno stih in SIS bi morale svojo aktivnost usm eriti tudi na to področje. Napake je potrebno odpraviti, čeprav ne bo lahko. > IVAN PRAPROTNIK »Likovni šopek« za Tita C E LJE , 20. m aja — C iciba ni vzgojnovarstvene ustanove »Tončke Čečeve« v C elju so le tos p o s la li to va rišu T itu prav posebno če stitko za ro js tn i dan. V pisan lik o v n i šopek so povezali svoje — in s v o jih v rs tn ik o v iz oddelkov v o k o li ških k ra jih — najlepše risb ice , k i govore o p om la di, p rija te ljs tv u . lju b e zn i do dom ovine in do njihovega velikega p rija te lja — to va riša T ita . Predno je album odnesla na pošto delegacija cicibanov vseh oddelkov, so s i svo j izde le k •še en kra t skrbno o g le d a li. To, k a r so n am enili tova riš u T itu , m ora b iti res brez napake. S icer pa p raznujejo v vzgojnovarstvenem zavodu »Tončke Čečeve« letos 30-Iet- nico obstoja. B il je to p n i c e ljs k i p o vo jn i vrte c — te d a j še dom ig re in dela — in potem takem zam etek zd a j lepo razvejanega družbenega varstva o tro k v c e ljs k i o b čin i. F oto: I. B u rn ik \ 9 P rv i polet junija Na tiskovni konferenci seznanili navzoče z zgodovino gradnje mariborskega letališča - Podpora gospodarstva M AR IBO R , 20. m a ja — Z v e lik im le ta lskim m itingo m bo £9. m aja težko pričakovano m a ri borsko le ta lišče o d p rto , že prvega ju n ija bo od tu p oletelo na re d n i p ro g i p ro ti Beogradu p rvo ja to v o le ta lo . Zgodovina izg ra d n je m a ri borskega le ta lišča seže v le to 1928, nato je b ilo dolga le ta vse tih o , d o k le r niso le ta 1972 u s ta n o v ili odb or za izg rad njo le ta lišča , aeroingeneering Beo grad pa je že p rip ra v lja l p ro je k te . P rv i predračun: nekaj čez 69 m ilijo n o v d in a rje v. G rad njo je , po besedah pred sta vn iko v le ta lišča in in ve sti to rja na dan ašnji tis k o v n i konfe re n ci, p o d p rlo vso go spodarstvo m ariborske re g ije , le -to nosi tu d i le v ji delež stroško v. čez Š e n tilj je la n i šlo več k o t devet m ilijo n o v p o tn iko v, 2,7 m ilijo n a osebnih avtom o b ilo v in š tir i m ilijo n e to n to vornega. prom eta. . D obršen del tega prom eta se bo usm e r il na m a rib o rsko le tališče. T u d i sam M a rib o r se bo z n jim o d p rl svetu, sam o go spodarstvo pa se po p rv ih analizah že p rip ra v lja na le ta ls k i prom et. T ijfli klim a tske razm ere so zelo ugodne. B rez deleža zvezne uprave za c iv iln o zračno plovbo — ta Mladinski pohod ob meji Pomurske carinike bo vodila pot h karavlam — Športno srečanje GOE. RADGONA, 20. m aja M la d i c a rin ik i radgonske ca rin a rn ic e bodo v o rg a n iza ciji svojega a k tiv a ZSM S p rip ra v ili v poča stitev dneva m lado s ti pohod vzdolž m eje, da b i se z b liž a li z g ra n ič a rji v tro - m ejniškem k o tu , se seznanili s sodobno vojaško te h n iko m iz u rje n o s tjo čuvarje v m eje, p o m e rili pa se bodo tu d i v špo rtu . če ta m la d ih c a rin ik o v bo začela svojo p o t v k a ra v li na S o tin i, od kode r jih bo vo d i la p o t p ro ti K u zm i in tro m e ji do karavle na T rd k o v i. Na tro m e jn ik u bodo p o s ta v ili tu d i, k lo p za izle tn ike ,, k i ra d i zaha jajo na to zgodovinsko id e jn a točko. V dneh od 19. do 21. m aja pa se bodo po m u rski c a rin ik i u d e le ž ili tu d i trad icio naln ega tovariškega in športnega sre čanja s p rip a d n ik i m ejne m i lic e in g ra n ič a rji v K u zm i. B .B . Razširili kraško jamo Pekel V nedeljo v Podlogu za obiskovalce odprta tudi zgornja jama ŠEM PETER, 20. m aja — P rizadevno tu ris tič n o društvo Šem peter v S a vin jski d o lin i bo v ned eljo o d p rlo obisko valcem tu d i zg ornjo ja m o v k ra š k i ja m i Pekel v Podlogu. Lepote tega dela te edine kraške jam e na Š tajerskem so b ile doslej znane le ja m a r je m in peščici d ru g ih lju b ite lje v . O bisk v P eklu bo zdaj p re cej drugačen od prejšnjega. M edtem ko so se obiskovalci doslej v ra č a li iz jam e po is ti p o ti, bo izhod zdaj d ru g je in za ta n o vi obhod bo po tre b n ih s ko ra j petdeset m in u t. O tvo rite v go rn je jam e bodo p ro s la v ili z družabno p rire d it v ijo . I. B U R N IK Izobraževanje komunistov v Pomurju Prva skupina 450 udele žencev političnih šol uspešno končala M UR SKA SOBOTA, 20. ma- ja — V P o m urju že nekaj le t posvečajo v e lik o pozor nost izobraževanju kom uni stov. Z aradi pom anjkanja strokovnega kadra in boljše o rg a n izira n o sti, so p ri po m u rskih delavskih univerzah o b lik o v a li enoten predava te ljs k i a k tiv . P rogram p o litič n ih šo l in večine sem inarjev je letos enoten. D e lite v učnega p ro gram a na A in B področje s ko ra j ne ustreza potrebam in željam udeležencev po parlam entnem izobraževanju. P ri sam i pro g ra m ski zasnovi predavanj je dosežen bistven napredek, to je sam ostojno delo udeležencev v o b lik i se m inarskega dela. P rv i s k u p in i 450 udeležen cev p o litič n ih šo l v vseh po m u rskih občinah v letošnjem le tu , k i so jo uspešno kon č a li, bo se kre ta r izvršnega k o m ite ja C K ZK S Prane Še tin c v soboto, 22. m aja v M o ra vskih to p lica h p o d e lil s p ri čevala. I. G ERENČER M AR IBO R — D om ača novost v film ske m sporedu je » Š tiri d n i pred sm rtjo « , film o s m rti D ju ra D jakoviča, k i ga je p o lic ija k ra lje v in e Jugo slavije u b ila , ne da b i se ji posrečilo in s c e n ira ti njegov beg čez m ejo v b liž ip i M aribora. L ik tega revolucionarnega ju naka p re p rič ljiv o podaja slo venski ig raled B e rt S o tle r. N a sporedu pa je tu d i še »Idea lis t« — za upokojence so v »U darniku« p rip ra v ili abonm aj sko p ro je k c ijo , še vedno je p rilo žn o st za ogled je dke ame riš k e kom edije »N aslovna strm i« in novih dogodivščin Ja m esa Bonda v film u »M ož z zla to pištolo«. Zelo zanim ivo bo srečanje s kanadskim film o m o nenavadni ženski, k i s svojo dejavnostjo v p rim itiv n e m podeželskem o k o lju budi n a jra zličn e jša re a g ira n ja , ta. pa preraščajo v m nožično h i s te rijo . N aslov: » P ro stitu tka a li svetnica«. Lep, p ra v po francosko uglajen film o p rv ih čustvenih p re b u ja n jih in zorenju, k i ga p rin a ša jo , je »Thom as«. N adpovprečen film o tem n ih plate h am eriških varuhov zakona je »P oročil*) o um oru«. Zal^pdnonem ški film »K rvavi ja s tre b i Aljaske« sodi m ed a va n tu rističn e film e , Čeprav je njegova tem a očetov b o j za ž iv lje n je o tro ka na visokem am eriškem severu. O film u »Jam ajka —- s m rt ne iz b ira sredstev« ne m orem o pove dati m č konkretnega, sice r pa je že naslov sam zgo voren in posebnega film skega d o žive tja ne napoveduje. C E LJE — N a jb o lj zanim iv film tekočega sporeda bo »Duh panja«, v fa n ta z ijo * o v ita prispodoba m ed grozo, k i jo zb u ja fra n k is tič n o n a s ilje v Š p a n iji, k je r je film tu d i nastal, in iz m iš lje n i film s k i ju n a k F rankenstein. B o lj po pularen je vesel, zabaven in razkošen pregled n a jb o ljš ih od lom kov iz glasbenih ve le film o v, k i ga je sestavila am eriška družba M GM ob s v o ji 50-letnici in m u dala naslov »Nekoč je b il H olIyw ood«. Posebnost ita lija n s k e m elodram e o ne o z d ra vljivo bolnem dečku in njegovem očetu je ta , da ig ra očeta Beškim Fehm iu. F ilm p re d va ja jo z naslovom »Z adnji pom ladanski sneg«. L ju b ite lji film a dobro poznajo švedske ga re žise rja , m ojstrskega o b liko va lca k ro n ik , Jaha T ro e lla . Znova se la h ko srečajo z n jim ob film u »Nova dežela«, k ro n ik i več generacij švedske izse lje niške družine v ZDA od njenega odhoda do očetove s m rti. STAN KA GODNIČ n a j b i b il nekako 12 m ilijo nov, v e lja dosedaj le ta lišče 142,2 m ilijo n a d in a rje v . M a ri borsko gospodarstvo je in še bo prispe valo 70 m ilijo n o v , skupščina občine M a rib o r psem m ilijo n o v d in a rje v , po leg tega pa še n e in v e s tic ijs k i k re d it v v iš in i šest m ilijo n o v d in a rje v za poslovanje le ta li šča, JLA je prispe vala 10, 28 m ilijo n o v , je v o b lik i k re d ito v prispe vala K re d itn a banka M a rib o r, deset L ju b lja n ska banka in pe t Jugobanka. . D ire k to r le ta lišča M a rib o r Janez Jerm an je p o u d a ril da bo le ta lišče vsaj še dve do t r i le ta n e rentabilno in da bo p rim a n jk lja j k rilo m a rib o r sko gospodarstvo. M e n ijo , da b i m ora lo im e ti le ta lišče v p r vem le tu od 56.000 do 68.000 p o tn iko v, čez t r i le ta pa od 100.000 do 127.000 p o tn iko v. Iz ra č u n i re n ta b iln o s ti pa so n a re je n i brez tovornega p ro m eta, delovne organizacije se že p rip ra v lja jo na novo p ro m etno p rid o b ite v , to pa po m eni, da bo la h ko le ta lišče re n ta b iln o še p re j. Z Jatom bodo p o d p isa li po godbo o re d n i le ta ls k i lin iji L ju b lja n a —M a rib o r—Beograd in nazaj in sice r vsak dan z ju tra j tja (točen čas bodo še d o lo č ili) in zvečer nazaj. V soboto pa bo ja to vo le ta lo o d p e lja lo z ju tra j in se v rn ilo šele v nedeljo zvečer. Inex- A d ria bo im ela v sezoni dva poleta tedensko in sice r v sredo iz L ju b lja n e in M aribo ra v D u b ro vn ik in nazaj in v če trte k iz L ju b lja n e in M a ri bora v S p lit in nazaj. Avioge- nex bo vsak petek p o le te l z a v s trijs k im i tu ris ti v G rč ijo , T u rč ijo , Š p anijo in M a lto . P an-A dria bo le to s vo zila le pošto, o uvedbi druge lin ije pa bodo še pog ovori. Seveda bodo tu d i ra z n i d ru g i č a rte r p o le ti. Se cena do Beograda in nazaj. S p rv im ju n ije m - bo JA T p o d ra žil vozovnice za 15 odstotkov, pom eni, cena do Beograda — is ta k o t iz L ju b lja n e — bo 404 d in a rje in tu d i to lik o nazaj. JO ŽE JER M AN Kje je Cankar? Mariborska mladina iš če plakat, izdelan ob os rednji proslavi 100-letni- ce Cankarjevega rojstva v Ljubljani, kot veliko dragocenost. Lepijo ga kot poster v svojih klu bih, na šolah in celo v svojih sobicah do ma. Cankarja im ajo ra di, ker jim je blizu s svo jo m islijo in umetnostjo, prevzela jih je veličast na, plemetito vznesena Cankarjeva proslava v Ljubljani, ne nazadnje pa je Cankarjev lepak, kakor menijo tudi poznavalci, lep dosežek slovenskega oblikovanja: rastrska teh nika ustvarja mikavne učinke ; saj ' umetnikovo podobo razločiš v vsej njeni likovni značilnosti šele, ko se od lepaka od daljiš, medtem ko od bli- . zu vidiš le velike in manj-' še pike. Neka mariborska dijakinja je nalepila Can karjev plakat v svoji so bi in ko šo jo vprašali, kaj da ima od tega, saj tako m ajhni sobi in ta k o - od blizu Cankarje vega protreta vendar ni mogoče razločiti, jim je pokazala na okrogel leste nec, k i visi s stropa: na konveksni površini porce lanskega senčnika se je Cankarjeva podoba odra žala v vsej natančnosti in ostrini, kot bi bila foto grafija. Pa pustimo m ladim le po veselje s Cankarjevim plakatom in se ozrimo po m ariborskih ulicah. N i kjer Cankarja! K je so le paki? Ali prireditveni Od bor oziroma tisti, k i so b ili za take reči odgo vorni, niso poslali v dru go največje slovensko me sto Cankarjevih plakatov? Slišali smo drugačno raz ličico: plakati, da so v M aribor prispeli in sicer na sedeže družbenopolitič nih organizacij, vendar od tam do zdaj (danes, ko to zapisujemo, je 20. m aj!) očitno še niso p ri speli na javna mesta po Mariboru, kje r je takim rečem namenjen prostor. Nekaj Cankarjevih lepakov so opazili le v nekaterih javnih prostorih v M ari boru, na javnih razglas nih tablah po mestu pa je Cankar »manjkal« po dobno kot njegova dela v naših gledališčih. Tudi v Celju so opazili malo Cankarjevih lepakov ven-, d a r" neprimerno več kot v- M ariboru., V M urski Soboti je nekaj lepakov/ viselo le pred slabim me secem, ko je tam gosto valo celjsko gledališče s »Pohujšanjem,« v glavnem pa lepakov, narejenih go tovo zalo, da bi dalj ča sa obeleževali Cankarjevo leto, tudi v pomurski pre stolnici m. čudno, čud n o . . . FRANCE FORSTNERIČ Mariborčani gredo v Podčetrtek Z delovno akcijo bodo študenti proslavili tudi dan mladosti M AR IBO R , 20. m aja — š tu d e n ti pedagoške akadem ije v M a rib o ru bodo v to re k , 25. m aja p rip ra v ili delovno akci jo v P o dčetrtku. Z n jo bodo p ro s la v ili 30. o bletnico delov n ih a k c ij in dan m la d o sti. D e la li bodo na š tirih de lo v iš č ih in sice r bodo u re ja li p o ti in o ko lico spom enika v gozdiču tre h ta lcev, u re ja li otro ško ig rišče , o ko lico te lo vadnice in cesto od telovad nice do glavne ceste, š o la rji osnovne šole P odčetrtek bodo p rip ra v ili tu d i k u ltu rn i p ro gram . P rip ra v ili bodo tu d i se stanek osnovne organizacije Z K o v lo g i kom unista na de lo v n i a k c iji, in sestanek osnovne organizacije ZSM S o v lo g i m ladine v naši sam o u p ra vn i s o c ia lis tič n i d ru žb i. O rg a n iz ira li bodo tu d i tekm o vanja v ko ša rki, o d b o jk i, no gom etu in šahu. A k c ijo bodo ko n ča li s ta b o rn im ognjem in plesom . M . K . Veržej slavi VE R ŽE J — V o k v iru letoš njega ju b ile jn e g a desetega m eseca n a rcis v V eržeju, k i se vse b o lj u v e lja v lja k o t po m em bno središče v P rle k iji, bo v ned eljo, ob 19. u ri zve čer na sto p ila v vaškem k u l turn em dom u dram ska sku pin a PD »Ivan K aučič« iz L ju tom era s C ankarjevo- dram o ,H lapci*. P rih o d n jo soboto, 29. m aja, pa bodo p o s v e tili spom inu kom ponistu in ver- žejskem u ro ja k u S lavku O- stercu z že tra d ic io n a ln im ,O sterčevim večerom *. N jego va dela bodo iz v a ja li um etni k i lju b lja n s k e glasbene aka dem ije pod vodstvom p ro f. Pavla š iv ic a . B .B . m m _____ i Bodo ukrepali? CELJE, 20. maja — Pre skrba z mesom še naprej zelo šepa, saj mesa znova prim anjkuje (zadnje dni ni bilo n iti piščancev), nad tem, kar prodajajo, pa se lahko potrošniki samo Pri tožujejo. K er vsekaJcor m res, da bi se m orali zado voljevati z razmerami, ka kršne pač so ali nam jih nekdo vsiljuje, se samo po sebi ponuja vprašanje, ali bodo odgovorni celjski dejavniki že nekaj storili? Morda bi v izletniškem času lahko prizadetim na,- ložiu obvezen sindikalni izlet v Lipnico, kje r bi si ogledali izložbe mesnic? D. HRIBAR Obrambni dnevi na vseh šolah Mladinska organizacija skrbi tudi za kadrovanje mladincev v JLA M UR SKA SOBOTA, 20. ma- ja — Nove o b like obram bne vzgoje m la d ih na s re d n jih in p o k lic n ih šolah v o b čin i se uspešno u v e lja v lja jo . K o m isi ja za SLO in družbeno sam o zaščito bo tako do konca šol skega le ta p rip ra v ila obram b ne dneve na vseh s re d n jih in stro ko vn ih šolah. O snovni nam en o rg a n izira n ja obram b n ih d n i je predvsem prever ja n je in dop olnjevanje p ri dobljenega znanja s pod ročja obram be in zaščite m ed šol skim le tom . P rip rave na po sam eznih šolah v o d ijo odb ori za SLO , sode lujejo pa poleg učencev tu d i p ro sve tn i delav c i in . d ru g i č la n i ko le ktivo v. V o b čin i im a jo z organiza- dnevov., že dobre izku šn je . L a n i so tak d M 'p rip ri& š ir im če h tru i'p d t k lic n ih šol. S odelovali so vsi učenci v gospodarstvu te r p re d sta vn iki sre d n jih in s tro ko vn ih šol v o b čin i. S icer pa O K ZSMS posveča ve liko pozornost slu ženju ka. drovskega roka. Posebna ko m is ija je na predlog vseh os novnih o rg anizacij ZSMS v kra je v n ih skupn ostih in de lo vn ih organizacijah izb rala o k o li petdeset m ladincev, k i bodo s lu ž ili ka d ro vski ro k v sp e cia lizira n ih enotah JLA , a li o b isko va li šolo rezervnih vo ja š k ih stare šin. T ak način kadrovan ja pom eni bistven vsebinski p re m ik p ri h itre j šem p rid o b iv a n ju potrebnega strokovnega ka d ra tu d i na pod ro čju SLO in družbene •sam ozaščite. Godba in zbor v Gradcu G R IŽE — P re jš n ji teden so se č la n i rudarske godbe iz Zabukovice in čla nice ženske ga pevskega zbora iz G riž u d e le ž ili srečanja s k u ltu r nim društvom Egenberg v G radcu. Nadvse p risrčn o jih je sp re je l župan m esta, ob čin stvu v G radcu pa so se v dvournem kon ce rtu predsta v ili z o b širn im program om slovenskih na ro d n ih pesm i. Mlada ze lenjava Na naše tržnice so je največ prinesli prodajalci iz sosed njih republik — Izbira velika, cene pa so še visoke LJU BLJA N A, 20. m aja — P reskrba slovenskih trg o v z zelenjavo in sadjem se je v za d n jih te d n ih znatno iz b o ljš a la , predvsem po zaslugi prodajalce v iz sosednjih re p u b lik , la so p ri p e lja li znatne k o lič in e m lade zelenjave. Cene o sta ja jo s le j ko p re j visoke in od trg a do trg a različne. D obro je b ila danes zalo žena ce ljska trž n ic a ; pred vsem je d o sti solate po 8 do 10, z e lja po 14, p aradižnika pa 35, p a p riko in kum arice p ro d a ja jo po 34 te r špinačo po 25 d in a rje v kilo g ra m . M la d i grah (iz uvoza) stane danes za cel tiso ča k več ko t p re jš n ji teden ko so ga gos p o d in je plačevale po 20 d i n a rje v kilo g ra m . O d sadja p o n u ja jo le ja b o lk a po 7, češ n je so po 20 do 30 te r jagode po 40 d o . 50 d in a rje v k ilo gram . M urskosoboške gospodinje se zaradi n iz k ih cen sadja in zelenjave ra je odločajo za na ku p le-tega v zelenjavnih trg o vin a h , in ne na trž n ic i, k i je sice r dobro založena. Tako la h ko k u p ijo ze lje po 13, o h ro vt po 13, p o r p 12, m la d i grah po 18, kum are 30, para dižnik- po 35, jagode po 50 in češnje od 25 do 28 d in a rje v kilo g ra m . N ovom eški trg je dob ro za ložen z ra zn o vrstn im i sadika m i, sem eni in cvetjem . Ne m anjka tu d i sadja in zelenja ve, ta ko češenj po 30, novi k ro m p ir je po 16 in 20 d i n a rje v, čebula p rav to lik o , p a ra d ižn ik je po 35, p a p rika po 40, grah po 15, solata po 10 do 15, korenček 30 in ku m are 20 d in a rje v , še vedno je d o s ti ja b o lk po 11 do 17, jagode so po 55 in 60 in hruške po 15,60 d in kilo g ra m . M ariborske gospodinje so ta k o j opazile, da je cena glav nate solate iz S rb ije spet po sko čila na deset d in a rje v za kilo g ra m , pre d dnevi pa so jo d o b ile še po 5 do 6 d in a rje v D raga je še vedno špinača, ža kilo g ra m m o ra jo gospodi n je o d šte ti 10 do 15 d in a rje v, n o vi k ro m p ir p ro d a ja jo po 15, s ta ri pa po 6 do 7 d in a rje v kilo g ra m . M la d i grah je po 19, p a p rika po 30 do 36 in p a ra d ižn ik po 32 do 36 d i n a rje v k ilo . L ju b lja n s k i trg je b il danes dobro založen s solato po 8 do 15 d in a rje v, špinačo po 16, b e rivko po 20, porom po 16 do 20, m lado b litv o p ro d a ja jo p ro d a ja lc i z ju g a po 20, za m lado čebulo zahtevajo od 16 do 20 d in a rje v , grah je po 13 do 20 in n o v i k ro m p ir po 17 d in a rje v k ilo . P recej je padla cena p a p rik i, saj jo po n u ja jo že po 33, kum arice so po 21 in p a ra d ižn ik po 29,90 do 33 d in a rje v kilo g ra m . D o sti je češenj po 20 do 26, pom aran če so po 9,50 do 10,50, lim o ne po 16, grenivke po 8,50, banane po 10, ja b o lk a po 8 do 10,50 in hruške po 15,60 d in a rje v kilo g ra m . D O P IS N IK I D E LA Denar gre za šole Občani mozirske občine že tri leta plačujejo samopri spevek za gradnjo novih in obnovo starih šolskih zgradb M O ZIR JE , 20. m aja — P otekla so t r i le ta , odka r so se občani in d e lo v n i-lju d je m ozirske občine z- referendum om o d lo č ili za sam oprispevek. Z n jim om ogočajo g ra d n jo no vih in p re u re d ite v s ta rih šo lskih obje kto v in s tem u s tv a rja jo o a jm la jšim prebivalcem G orn je Sa v in js k e d o lin e za nem oten in sodoben u č n i proces prim e rn e pro sto re . O d m aja le ta 1973 do konca lanskega le ta se je na račun nate klo 15,791.721,70 d in a rje v, od tega v lanskem le tu s ko ra j sedem m ilijo n o v a li 43,9 od sto tka vseh zb ra n ih sredstev. N ajveč sredstev so p risp e va li zaposleni in u po kojenci, ka te rih delež v celotnem znesku znaša 43,4 odstotka, v v s o ti la n i zb ranih sredstev pa so udeleženi s 46,3 o d s to tk i. Na drugem m estu so p ris p e v k i delovnih o rg a n iza cij, k i so doslej prispe vale 23 odstotkov zbranega den arja in v la n skem le tu 22,3 o d stotka. P ri tem je pom em bno, da so v preteklem le tu od idealno iz računane vsote n e tto osebnih dohodkov z b ra li le 94 do 95 odstotkov sredstev. To po m eni, da se p la č ilu sam o prispe vka iz delovnega raz m e rja izm akne 5 do 6 odstot kov d in a rje v . Izm akne zato, k e r je dom ala neve rjetn o, da b i b il kd o upravičen do opro s titv e zato, k e r ne dosega tis o č d in a rje v mesečnega osebnega dohodka. Likovni klub mladih se predstavlja V ruškem likovnem sa lonu se bodo predstavili mladi Radeljčani RUSE, 30. V . — Ob dnevu m la d o sti bodo v ruškem li kovnem salonu v ponedeljek ob 18. u ri o d p rli razstavo del likovnega klu b a m la d ih 'iz Ra d e lj. Ta k lu b 'vo d i od le ta 1972 p riza d e vn i lik o v n i peda gog Š tefan K re sn ik. K lu b im a svoj a te lje , š tu d ijs k o so p re izku sih vse s li karske in kip a rske tehnike, sedaj pa se u k v a rja jo še z a- n im ira n im film o m . D oslej je k lu b p rip ra v il tu d i uspešne razstave v C elovcu in . M iin - chnu. N a razsta vi bodo ra zsta vlja li svoja dela: 6 lg a A n d rič, d i ja k in ja ravenske g im na zije ,, M iro ‘H a jn c, študent PA M a rib o r* F ra n ci K o čivm k, s tro j- ‘ r h i 'teS hŽ f iz R aven, K a rla A Jithans, d ija k in ja ravenske g im na zije , M ajda U m aut, d i ja k in ja ravenske gim nazije, M a rtin B igec, d ija k gim nazije M ilo š Zidanšek iz M arib o ra , A lb in a Jenišek, d ija k in ja ra venske gim n a zije , Štefan K re sn ik, lik o v n i pedagog iz R a delj, N a dja Sveček, d ija k i n ja gim na zije Ravne in An to n V odušek, finom eha nik iz Raven. M . K . „Ta roka bo kovala svet“ Praznovanje dneva mla dosti v bistriški občini pod tem naslovom SLO VEN SKA B IS TR IC A , 20. m aj — O srednja p rire d ite v praznovanja dneva m la d o sti v b is triš k i o b čin i bo v ned eljo, ko v S lovenski B is tric i p ri p ra v lja jo v e lik o parado, k i bo potekala ob geslu. »Ta ro ka bo kovala svet«. M la d i iz vse občine bodo poka zali svoje dejavnosti, zatem pa bo v m estnem p a rku zborovanje, na katerem bodo v ZM S s p re je li več k o t sto p io n irje v . N a sle d n ji dan bodo č la n i m la d in skih o rg a n iza cij in šo la r ji o b is k a li.spom inska obe le ž ja iz N O V ; popoldne pa bo slavnostna konferenca ob činske konference O K . Praz novanje bodo z a k lju č ili z ognjem etom v b is triš k e m p a r ku , k je r bodo ob kresu p ri p ra v ili še k u ltu rn i program . D . U TEN K AR D o zadnjega decem bra le ta 1975 so od skupne vsote zbra n ih sredstev p o ra b ili nekaj več ko 10 m ilijo n o v d in a rje v in o stala sredstva n a m e n ili za dozidavo in p re u re d ite v šole v Lučah, k i je po sprejetem program u naslednja na v rs ti. G lede na zaostrene finančne predpise na p o d ro čju in ve sti c ijs k ih naložb so p rosta de narna sredstva še to lik o b o lj, pom em bna, saj om ogočajo nem oten začetek d e l v tem k ra ju . N ajveč den arja so do s le j p o ra b ili za izg ra d n jo šole na Ljubnem , njeno zunanjo u re d ite v in oprem o. Iz sam o p rispe vka so zanjo p risp e va li več k o t osem m ilijo n o v d i n a rje v, skupno pa je njena cena presegla en a jst m ilijo nov. K lju b tem u, da je dinam ika z b ira n ja sredstev d o ka j ugod na, pa ta ne sle d i dviganju gradbenih stro ško v. P rim e r zato je šola na Ljubnem . S program om p re d vid e n i stro š k i zanjo so dosegli indeks 194 in do h o d ki v tem obd obju le 160. D o danes ta ra zko ra k še n i d o b il o s tre jš ih o b lik ; neskladje se bo z a o s trilo šele v naslednjem ob d o b ju izva ja n ju načrto va n ih d e l. Težave bo tre b a o m iliti tu d i z do slednejšo iz te rja v o sam opri spevka, z la s ti na p o d ro č jih k m e tijs tv a in o b rti, k i sta do konca preteklega le ta p risp e v a li le d o b rih 80 o d stotkov predvidenih sredstev. JA N E Z P L E S N IK Priznanje Pomurki M U R SKA SO BOTA — N a novosadskem km e tijske m ve lesejm u, k je r je tu d i le to s so delovala K IK P om urka z ž i v ils k im i iz d e lk i s v o jih obra to v predelovalne in d u s trije , je posebna k o m is ija p o d e lila več p rizn a n j TO ZD M esna in d u s trija za konse rviran o m e so. P red nedavnim je tu d i so boška m lekarska in d u s trija p re je la na ocenjevanju izd e l kov dom ače^ž iv ils k e in d u s tri je v Beogradu t r i zla te k o la j ne .z la ti zm agovalec* za svoje m lečne proizvode. B . B . Prispevk i za Posočje Poročilo republiškega odbora Rdečega križa Slovenije o pri spelih sredstvih za prizadete po potresu na Tolminskem in Po sočju na žiro račun 50103-678-51579 — Rdeči križ Slovenije, republiški odbor. PO PODATKIH SDK, Ljubljana, so darovali: »Mobilia«, Ce lovška 380 (zbor. del. ljudi), Ljubljana, 1.080 din; Urbanistični inštitut SRS, Ljubljana, 3.821,15 din; Sanda. Kamnikar, Postojn ska 27, Ljubljana, 400 din; Jože Petkovšek, cesta 24. junija 72, Ljubljana, 500 din; Stana Pregelj, Gradišče 10, Ljubljana, 500 din; Elza Vagaja, Gradišče 10, Ljubljana, 500 din; Zlatko Krum_ pačnik, Elektro Gosposvetska 13, Ljubljana, 500 din; SSP Javno tožilstvo SRS, Ljubljana, 6.000 din; Iskra inštitut za produktivnost dela in metrologijo (DS) sklep, Ljubljana, 10.000 din; planinsko društvo »Viharnik«, Ljubljana, 4.000 din; SSP splošni sekretariat 2 » informacije, Ljubljana 10.000 din; Slo vensko orientalistično društvo Ljubljana, 500 din; SSP »Com merce«, Ljubljana, 100.000 din; Jakub Bamtijari, Titova 61. Ljubljana, 1.000 din; Anton Jakopič, Vodovodna 4, Ljubljana, 500 din; Centralna lekarna,, Ljubljana, 10.000 din; BTC Javna skladišča SSP (enodnev. zasl.), Ljubljana, 80.272,05 din; Ivan Pinter, Koper, Šmarska 111, Koper, 500 din; Stane in Rezka Gričar, Celovška 181, Ljubljana, 250 din; delavci obč. sodišča enodnevni zasl., Grosuplje, 2.590 din; Valjčni mlin Stična, Gro suplje, 600 din; TVD Partizan Šentvid, Ljubljana, 500 din; 50104-720/3-26890 šiška, Ljubljana, 10.000 din; Hotelsko podjetje Portorož o. sol. o., Ho ali PALAČE b. o., Portorož, 10.000 din; Marija Žvanut, Podmilščakova 44, Ljubljana, 500 din; dipl. inž. Odon Vuga, Preradovioova 10, Ljubljana, 500 din; Radovan Zdravkovič, M. Gorki 25, Reka, 500 din; Ivanka Pren, Tesarska 18, Ljubljana 200 din; Ivan Štifte^ Goriška 61, Ljubljana, 500 din; Mila Mihelin, Na Jami 7, Ljubljana, 200 din; Vida Gantar, Linhartova 66, Ljubljana, 200 din; Marjan Manček, Medvode 129, Medvode, 400 din;-- Hotel atrija (enodnevni zaslužek), Ljub ljana, 37.969,70 din; Igor Kostjukovskij, šerkova 9, Ljubljana, 500 din; Stefan Polda, Zg. Gorje 71, Zg. Gorje. 1.000 din; Fra njo Ldpej, Svetčeva ^„Ljubljana, 1.000 din; Zidka Benkovič, Oražmova 6, Ljubljana, 300 din; Anton Rajgelj, Kropa 87, 1.000 din;-.IO- samoupravne stanov., skupnosti občine Kranj, 20.000 ■•jdin; -PlaainsJfc društvo Škofja •Loka, Sk. Loka, 1.000 din; SSP Splošna bolnišnica Jesenice, Jesenice, 20.000 din; denarna sred stva SSP — TBJ 5. seja DS. Jesenice, 15.000 din; SSP Psihi atrična ‘bolnica Begunje na Gor., Begunje, 10.000 din; krajevna skupnost Kolezija, Ljubljana. 5.000 din; Štefka Šolar, Ruše, '300 din; Jože Krajnc, cvetličar. Osojnikova 8, Maribor, 2.000 din; Gabrijela Sorman, Prešernova 11, Maribor. 1.000 din; žup nijski urad sv. Jožefa Studenci, Maribor, 300 din; Jožica Sko bec, Rejčeva 9, Maribor, 1.000 din; SSP ZK Intes TOZD Pira mida (28. seja DS). Maribor, 10.000 dim KOLONIALE Maribor TOZD Planika (IO), Slov. Bistrica, 5.000 din; Franc Krivec, Vuzenica 68, 200 din; N. Praper, Slovenj Gradec. 200 din; Kiz- narič, Zupančičeva 18. Bled, 300 din; Roka Ažman, Krona 67, 200 din; Milan Trbovič, Roblekova 25. Radovljica 500 din; od. vetniška pisarna LOZEJ-MARUŠIC, Nova Gorica, 1.000 din; po staja milice — sind. organizacija. Jesenice, 2.000 din; Pavel Majnik, Stara Fužina — Boh. jezero, 100 din; Franc in Vida Serajnik, Brezje 64, 500 din; sind. org. ABC »Loka«, Škofja Loka, 10.000 din; SSP občinsko sodišče Radovljica 1% od OD, Radovljica, 661 din; lekarna »Zlatorog«, Bled, 1.000 din; odbor ZBKS Planina, Kranj, 1.100 din; Abramovič, Dražgoška 8, Ljub ljana, 1.000 din; Stanka Močnik, Tomšičeva 19, Idrija, 100 din; Štrukelj, Cerkno 55, 1.000 din; občinski odbor RK Brežice, 5.000 din; Marija Artač, Jurčičeva 10, Brežice, 100 din; Erminij in Dora Benčič - FOTO IDEAL, Izola, 500 din; Jože Voljan- šek. Triglavska 17, Ljubljana, 500 din; Marija Klinc, Mikloši čeva 19, Ljubljana, 500 din; P. Gajzler, Ljubljana. 700 din; Mar jeta Kralj, Janežičeva 21, Ljubljana, 300 din; Marica Pečenko, Jadranska 14, Ljubljana, 500 din; Mihajlo'Milič, odvetnik. Tav. čarjeva l/II, Ljubljana. 400 din; Desanka N., Beograd, 500 din; F. Ilič in Milica, Beograd. 200 din; Gizela štibler. up. učiteljica, Draža vas 19. Celje, 1.000 din; SSP osnovne šole Ivan Kovačič- Efenka, Celje, 5.000 din; osn. organizacija sind. PM Celje, Ce lje, 5.000 din; delavci Mohorjeve družbe SSP, Celje, 2.000 din; Mohorjeva družba, Celje, 5.000 din; Jože Stanovnik. V. Pregar- oeve 17, Ljubljana, 100 din; Rud: Košorok, Stane Fortuna — odvetnika, Zaloška, Ljubljana, 1.000 din; družina Habinc, Drao- šinova 7, Celje, 200 din; Ivan Runtar, upok.. Kompole 31, 400 din; Fran Puncer, upok., Ob železnici 5, Celje, 200 din; rezervni sklad skupščine občine, Šentjur, p. o., 30.000 din; re zervni sklad skupščine ’občine Slov. Konjice, 25.000 din; občin ski odbor Rdečega križa. Kragujevac, 5.000 din; Maksimiljan Klopčič, Kogojeva 10, Ljubljana, 200 din; Rezika Pipan, Tabor 10, Ljubljana, 500 din; Rudi Hajdinja, Novo Polje c. IV 42, Ljubljana, 150 din; SVILA — tekstilna tovarna (enodnevni za služek), Maribor, 143342,15 din; rep. javno pravobranilstvo SSP. Ljubljana, 5.000 din; Raziskovalna skuonost Slovenije, strokovna služba splošni del (9. seja SDS), Ljubljana. 10.000 din; »VE LANA«, den. sredstva sklada SSP (seja DS), Ljubljana, 50.000 din; Konferenca sindikata METALKE, Ljubljana. 31.930 din. NAKAZANO NA ŽIRO RAČUN 14.5.1976 (HS) 719.466,03din. SKUPNO ZBRANO DOSLEJ NA ŽIRO RAČUN 4.356.979,98din. Pogrebi V Mariboru so danes pokopali Franca Nipiča. 71-letnega upoko jenca, ob -14. uri; Ano Potočnik, 66-letno upoikojenko, ob 14.30; Ur ško Mavrič, 82-letno upokojenko, ob 15. uri. \ Planinsko društvo Jesenice r a z p i s u j e pro sto delovno m esto oskrbnika za T ič a rje v dom na V ršiču in pomožne kuharice N astop službe ta k o j. D elo je sezonsko — do konca m eseca o kto b ra . Za oskrb n ika vsaj delno znanje nem - ščine in ita lija n š č in e . P rija v ite se osebno a li p i sm eno na naslov: P lanin sko dru štvo Jesenice, Je senice, C . železarjev 1. AKCIJA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE + Rdeči križ Slovenije organizira tudi letos akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine inpostelj. Akcija bo potekala sočasno v vsej Sloveni ji 27. maja 1976 od 17. do 19. ure. Aktivisti RK bodo navedenega dne prevze mali pripravljene izdelke po hišah oziroma vežah stanovanjskih blokov. Hvala za sodelovanje! R D E Č I K R I Ž S L O V E N IJ E dl/TO + m a g a z i n M J T H H M m a g a z i n ^VVA AAA A/W \A AA/\A AAA AA /W W VW V\AW W VVW VAA /W \/\/V
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy