URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

u A JI +■- \ R sK E osjgsram s rc c ra » « n t«azMu - svobodo saeoddi tjarmsdi.u «.talk OrwUodll»fcjg^ POSEBNA IZDAJA^ f |j Ob smrti tovariša Toneta Tomšiča oliuOjtorjM ■sleänja s s s s s OSVobojonC“».?^?. f k &■ M i a i k X J Ä j L S O t ü i ^ '^ ^ J N fO ty iA C 3 J S K J VESTNIK .O ŠVOBOD llN c- FRONTE SOYEHSKSÖAMARD5A • OR6AN !7AijC^-GSJ0BübiiNTK O W C S a ' innen toronmaiSKi vestük QSVÜßäDHMc rPOVTS iZOAjA NA N e(5 SV 0 8 .0 j£ b l.EM CZEMUU ItU. f<awf& POS^bNA JL ü A j A n h ^ M M o s m o j E a m o z E /iy tj. V industrializaciji naše dežele smo letos n apravili odločilne korake. Po lastnih načrtih in z lastnim i silam i smo začeli g ra d iti novo mogočno železarsko industrijo, tem elj naše socialistične graditve. V D oboju smo s:cer že lavi p rip rav ljali graditev telezars»ega kom binata, in sicer s pomočjo sovjetskih strokovnjakov, k i p a so raztrg ali pogodbo, odšli ter odnesli s seboj vse načrte. Z akaj, to Je danes vsakom ur znano. Toda njihova sabotaža n i uspela. Sam i, b rez tu je pomoči in po lastnih n ačrtih smo začeli graditi plavže z vsem i pomožnim i napravam i, največje Siem ens-M arttnove peci, plinske g eneratorje in stro je za v aljarne. P rv i orjak i naše nove železarske industrije so že zgrajeni. Danes bo na Javorniku začela obratovati nova velika v a lia rn a debele pločevine, v novi velikanski jek la rn i v Z enici pa tre tja dom a zgrajena Siem ens-M artinova peč, m edtem ko bo iz velikega najm odernejšega plavža nove železarne v Sisku steklo prvo žareče železo. Izdelan je tudi že drugi plavž za Sisak, k i bo km alu postavljen. V zen iški jek larn i gradim o četrto Siem ens-M artinovo peč, tem elje za plavž, ki bo še mnogo večji od plavža v Sisku, novo velikansko v aljarno in kovačnico te r veliko koksarno, m edtem ko gradim o drugo koksarno v premovovnem bazeuu p ri Tuzli. V G uštanju gradim o uovo jeklarno in kovačnico. V vseh obratih črne m etalurgije p a smo m odernizirali in izpopolniti stare naprave. Vse to z lastnim i silam i brez tu je pomoči. Proizvodnja naših železarn, ki se Je v p rim eri s predvojno proizvodnjo že podvojila, se bo prihodnje leto še znatno povečala. T ako bomo km alu imeli dovolj železa in jekla za potrebe naše socialistične graditve. S10VENMTOCE nxr* l.L Bil 15 Vf. Leto III. So.naja 1042. ^ tc v67isfo A^močevgltse o ' ... . p o ft_TXXA . . X*» 'J. A... p - ..........v * v ‘---- “ 'j. J*. . k-*?. /#-•■.................. 7 z m Y i n i u Z m * ' r*, rr-rt» ' G lavni pogonski stro j nove v a lja rn e je velikanski elektrom otor za 2500 konj­ skih moči. N a sliki vidimo mogočni rotor tega m otorja JAVOB^fiiC Iz visokega dim nika nove velike v a lja rn e debele pločevine n a Javor- 6Žku se že n e k aj dni v ali gost dim. Potisno peč, k je r bodo žarili jeklo za v aljanje, so z drvm i zakurili že 17. novem bra, teden dn i pozneje tudi p'inske generatorje, n a D an republi­ sh p a bo nova v a lja rn a začela obra­ te -/ati. S o so p re d dobrim poldrugim le­ tom začeli govoriti, da bom o zgradili novo valjarn o brez tu je pomoči, je m arsikdo skom ignil s ram eni, češ za sak objekt b i še tu ji strokovnjaki p re d vojno potrebovali najm anj tr i leta. In kako bomo vslikanske stroje, k i so za to potrebni, izdelali doma? T eda ustv arjaln a sila osvobojenih delov­ nih ljudi je prem agala vse ovire. In­ ženirji in tehniki, m odelni m izarji, liv arji in k aiu p arji, m ehaniki, inšta­ laterji, opek arji in elektrom onterji, zidarji in tesarji so izvršili vse delo v poldrugem letu. D ali so vse svoje umske in telesne sile, svoje znanje, izkušnje in svojo energijo. Z druženi v veliko delovno skupnost so ustva­ rili to gigantsko p o djetje naše prv e petletke. Koliko duševnih in telesnih naporov, p re ču tih noči, potnih srag la trd ih žuljev je te rja lo to delo, vedo tisti, k i so p ri tem sodelovali. V elikanska dvorana v aljarne, dolga 240 m , zavzem a skupaj z adjustažo 11.570 kv. m. Z rasla je n a zem ljišču, park u in v rtu nekdanje graščine n a Javorniku. D vorana za plinske gene- ra to rje pa zavzema 1200 kv. m pro­ stora. V stari Jugoslaviji v erjetn o ne oi nikoli gradili teh velikih objektov v lepem graščinskem okolju. T ak ratn i generalni rav n atelj železarne b i goto- —■> ne dopustil, da bi mu orjaške stav- t- kvarile p a rk in v rt, plinski gene­ rato rji pa ozrač;e in da bi m u rjo v e­ nje težke vaijčne proge in velikih žerjavov kalilo nočni m ir. V konstrukcijski riialn ici jeseniške železarne so v začetku lanskega leta prip rav ili n ačrte za strojno oprem o nove v aljarne: za orjaško tem eljno ploščo valjčnega ogrodja, za valjčna stojala, grebenjak, dvižno mizo in ■aljčnlce. Modelni m izarji so v re­ kordnem času n ap rav ili modele za like. Tl modeli so bili tako veliki, so m orali na p rim e r model za sto- ,:.;0 valjčnega ogrodja napraviti iz dveh delov, k e r je bila delavnica p re ­ m ajhna. Oba dela pa so potem v li­ varn: sestavili. T udi liv a rji so imeli enake težave s prostorom kakor mo- dein! m izarji. Odlili so najtežje od­ litke odkar obstoji železarna Jeseni­ ce. Samo eno stojalo valjčnega ogro­ dja je zahtevalo toliko jekla, kolikor gs zmore najv ečja Siemens Martino­ va peč — nad 60 ton. Surovi odlitki ;r, tem eljno ploščo, stojala, grebenjak, vaijčnice in dvižne m ize so skupaj tehtali 'J00 ton. Za to delo so potrebo­ vali modelni m izarji 24.000, liv a rji pa 64100C delovnih ur. N ajtežje odlitke so obdelali delavci v tov arn i težkih orodnih strojev v Ž elezniku, deloma tudi v G uštanju, največ odlitkov p a so obdelali v m ehanični delavnici je­ seniške železarne. Za tran sp o rt teh težkih jeklenih ko­ losov je m orala skrbeti skupina do­ m ačih tesarjev, da so vso strojno oprem o p re p elja li z Jesenic n a Javor­ nik in postavili n a m esto v novi va­ ljarni. T em eljna plošča za valjčno ogrodje je b ila v g rajen a 11. avgusta, n a k ar so m o n tirali še ostali del valjč­ n e proge. D vorana za plinske gene­ ra to rje je b ila pod streho že lan i 9. avgusta, zahodni del dvorane za va­ lja rn o p a nekoliko pozneje, m edtem ko bo vzhodni del v kratk em dogra­ jen. T udi velikansko potisno peč so iz­ delali dom ači m o nterji in zid arji v rekordnem času. T ake velike peči so nekoč gradili tu ji strokovnjaki po več mesecev. Jeseniški delavci p a so si postavili rok 45 dni in delo izvršili v 42 dneh. D imnik, visok 32 m , so zgradili v 12 dneh, m edtem ko je bilo včasih za tako delo potrebno 5 do 6 tednov. Vse naprave nove valjarn e so kon­ stru iran e po najsodobnejših načelih v aljam išk e tehnike. Vse načrte za v aljam išk e naprave so izdelali v teh­ ničnem biro ju jeseniške železarne. Delo v novi v a lja rn i bo do najveejih m ožnosti m ehanizirano. Č eprav bo im ela nova v a lja rn a štirik ra t večjo zmogljivost od stare, bo zaposlovala le eno petino delovne sile. Tako smo novo veliko v a ljam o de­ bele pločevine n a Jav o rn ik u zgradili z lastnim i silam i klju b težavam , k i so se pojavile, n e da- b i to velikansko delo kak o r koli oviralo Izpolnjevanje proizvodnih in planskih nalog jeseni­ ške železarne. Zato smo lahko vsi po­ nosni n a naše strokovne delavce, teh ­ nik e in inženirje, k i so pokazali, da lahko rešujejo n ajtežje naloge ln se lahko m erijo s strokovnjaki visoko razv itih industrijskih držav. Zasluga za to g re vsemu delovnem u kolekti­ vu, k i je bil na red n ih delovnih kon­ ferencah oddelka za kapitalno gradi­ tev in preko obratovodij te r briga­ d irjev na delovnih posvetovanjih v obratih, k a k o r tudi preko p a rtijsk e in sindikalne organizacije sproti poučen o svojih nalogah, o problem atiki gradnje tega gigantskega p odjetja in o njegovi važnosti za našo socialistič­ no graditev. S 8 SAK V novi veliki železarni v Sisku bo­ do danes iz prv eg a dom a k o nstruira­ nega in zgrajenega plavža najsodob­ nejše k onstrukcije p ritek le prv e tone surovega železa. To je pomemben dogodek v naši socialistični graditvi hi h k ra ti nov zgovoren dokaz, d a so naši dom ači strokovnjaki, tehniki in strokovni delavci sposobni reševati tudi n ajtežje tehnične naloge. P red vojno smo za gradnjo mnogo m anj­ šega plavža n a Jesenicah m o rali po­ k licati n a pomoč tu cate tu jih stro­ kovnjakov in vrsto inozem skih tovarn, k i so izdelale posam ezne naprave. G radnjo nove železarne v C apragu p ri Sisku, k i se bo v prih o d n jih letih razvila v mogočen kom binat črne m etalurgije, pa je vodil štab osm ih Inženirjev in tehnikov, m edtem k o so vse p otrebne n a p rav e izdelali naši lju d je v dom ačih tovarnah: v ladje­ delnici »T retji m aj« n a Reki, v to­ v a rn ah »Dj uro D jakovič« in »Ivo Lo­ la R ibar«, v železarnah S tore, Jese­ nice, G uštanj, Z enica in V areš te r številnih drugih podjetjih. Pogled na novi p lav ž železarne v Sisku K onstruktor D rago C erer V kom aj 30 dneh je skupina kon­ stru k to rjev pod vodstvom k onstruk­ to rja D raga C e ra rja z Jesenic pred letom izdelala obsežne p ro raču n e in generalni n a črt za plavž z vsemi! p o ­ trebnim i napravam i, kolektiv ladje­ delnice »T retji m ai« p a je n a to izde­ lal podrobne n ačrte. Č eprav smo za­ čeli brez tu je pom oči in brez izku­ šenj g lad iti ta plavž, so bili kom aj pol leta potem izdelani vsi deli plav­ ža, m edtem ko gradijo v inozem stvu take naprave leto dni in še več. Novi plavž v Sisku, ki je zgrajen po najsodobnejših načelih in je m no­ go večji od vseh dosedanjih (saj ima višino sedem nadstropne h iše), je v celoti delo dom ačih delavcev, tehni­ kov in inženirjev. T udi vse tr i 28 m visoke C aw perjeve peči za segreva­ n je zraka za plavž smo izdelali doma. zgradili p a so jih delavci tovarne D juro D jakovič v B rodu. P o predlogu D raga C e rarja so te peči postavili brez lesenih odrov, zgolj s pom očjo tankih m ontažnih stolpov. K o n stru k to r D ra­ go C e rar je sk o n stru iral tudi docela novo napravo, k i avtom atično odm eri potrebne količine ru d e in koksa. Vse obratovanje na plavžu je m ehanično, tako d a bo plavž zaposloval razm ero­ m a le m alo ljudi. D elovanje plavža, tran sp o rtn ih in drugih n a p ra v bo vo­ dil sam človek z visoke kom andne postaje, k je r bo n a številnih ap aratih zasledoval delovanje vseh n ap rav . D rago C erer, k i im a velike zasluge za zgraditev nove železarne v Sisku, je k a t absolvent srednje tehnične šole v L ju b ljan i šele le ta 1932. p o končani p ra k si v veliki železarni n a Češkem nastopil službo kot tehnični risa r v konstrukcijski risaln ici n a Jesenicah. Ko je b il le ta 1937 z g rajen n a Jese­ nicah p rv i plavž, je postal asistent obratovodstva p ri plavžu. T u se je tem eljito seznanil s tehniko in u stro ­ jem plavža in s p rak tičn im delom . Po okupaciji je b il z družino izseljen v Srbijo. Po osvoboditvi je nastopil svoje p re jšn je službeno m esto v že­ lezarni, pred dvem a letom a p a je bil poklican, da pom aga g raditi novo že­ lezarno v Sisku. S svojim velikim strokovnim znanjem in praktičnim i izkušnjam i se je u v eljav il kot eden izmed p rv ih strokovnjakov n plav- žarstvo y Jugoslaviji. srku. da se bije gigantski boj, lahko zapisal: vejo dolžnost bo storil tudi slovenski narod. OF r.-.kega nareda, združena 3 herojsko borbo vjstske zveze, postaja živo, razgibano množično :sivo. Zmaga Sovjetske zveze bo h k ra ti zmaga Hlinjenega in razkosanega slovenskega naroda.« 3. VI. 1S4I št. 6.) Ir; isti Foročevalec znova ne- trašeno poudarja: »Pomni in povej drugim ! KPS dala iniciativo za najširšo osvobodilno fronto sio­ nskega naroda, v kateri n aj sodeluje vsaka u pins in vsak posameznik, ki se hoče b oriti za m nem škega in italijanskega fašizma.« OF se čudovito hitro širi. 2 e 11. ju lija 1941 piš: Poročevalec, da je OF »zavzela ta k razm ah, jo --nemo po vsej pravici im enovati edinega rodnega predstavitelja.« To so velike besede in - - i i r o . d?, niso pretekli niti trije meseci od ■ r.ov- tve OF. Na naših tleh je okupator pričel ču titi oboro- ao pest slovenskega človeka in začel je odgo- i v e d n o hujšim i represalijam i. Trezno in idrr- govori Poročevalec: »Vsi pravi slovenski rei se zavedajo, ca je pred slovenskim narodom re ž.k križev pot. poln žrtev, poln težkoč. Toda ta ujr-v rjot nas ne bo zlomil.« (Slov. Por. 16. avgu- > j«i 4 i §t. 12.) P rvi uspehi slovenskih partizanov tu in uspešno so p re stali svoj ognjeni krst. Nič to če se pojavi D ihurjeva »Prebujena Sloveni- , k ' v svojih okrožnicah svari pred »žrtvami«, nojevalec odločno pribija, slovensko partizan­ ko »se razvija in obeta, da bo postalo za okupa- rje strah in trepet«. 23. avgusta 1941. št. 14.) 1 6 . septem bra '941 izide Poročevalčeva 16. šte- [ka s podnaslovom : Inform acijski vestnik OF, kar v W öva kot današnji podnaslov: Glasilo frov.^f tP rip om n i’ bi. da se k temu podnaslovu v izdajah n a osvobojenem ozem lju 1942. leta dodaja še: O rgan N arodno osvobodilnih odbo­ rov.) Na čelu p rinaša Zupančičevo pesem »Veš poet svoj dolg?«, takoj za tem p a plam teč poziv »V partizane«. »Ne ju tri, tem več danes, takoj in na vsakem koraku: Sm rt fašističnim okupatorjem , kri za kri, zob za zob!«, v posebni izdaji p a po u d ar­ ja, da se je OF zdravo zakoreninila v slovenskih ljudskih plasteh in da n jen i številni teren sk i od­ bori jam čijo Osvobodilni fronti značaj vseljudskega gibanja.« Tako moremo razum eti naslednjo Poroče­ valčevo številko od 20. novem bra 1941, k i govori o važnem dejanju, o sklepu vodstva Osvobodilne fronte, V rhovnega plenum a OF, da se konstituira v Slovenski narodno osvobodilni odbor (SNOO). Člen tega važnega sklepa se glasi: »SNOO za časa osvobodilne borbe edini predstavlja, zastopa, orga­ nizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem ozemlju.« U pravičeno je zapisano v članku: Pom en osnovanja SNOO in njegovih ukrepov, da pomeni to »prvi ko rak k upostavitvi slovenske narodne suverenosti«. Slede važni odloki SNOO: odlok o vključevanju slovenskih partizanskih čet v narodno osvobodilne p artizanske oddelke Jugoslavije, odlok o kazenskih sankcijah za izdajalce, odlok o narod­ nem davku, posojilu svobode in poseben odlok, kdo je izdajalec. (1. oktobra 1941. št. 19.) K aj v se to pom eni? Pom eni, da prehajam o v ti­ sto razdobje, ko OF slovenskega naroda resnično postaja država v državi, ko slovenski narod daje in dosledno izvaja svoja p rv a suverena dejanja, ko slovenski narod izpolnjuje svoje odloke, to je za­ kone svojega resničnega vodstva. Zakonito, to je ;,o volji naroda p adajo slovenski izdajalci, narod sam je zapisal njihovo obsodbo. K ako popolno je iTT-olnjeval slovenski narod odločbe Osvobodilne fronte, dokazujejo 29. oktobra 1941, 1. decem bra 1941, 3. ja n u a rja 1942 in 7. fe b ru a rja 1842. T e dneve je OF določila za p raznike a li posebne spom inske dneve in zahtevala od slovenskega naroda, n a j ne bo te dni od 19. do 20. u re, n e n a cestah ne v javnih lokalih in n a j tak o skupno »m anifestira svojo n e­ om ajno voljo po popolni osvoboditvi«.) (11. okto­ b ra 1941, št. 20.). U spehi so bili popolni. V poseb­ nem kom unikeju IOOF, k i ga p rin aša Poročevalec 1. novem bra, je rečeno, d a je 29. o ktober 1941 »pravi zgodovinski m ejnik v sloveski politični zgodovini. N arod se je strnil, sile so se sp ro s tile . . . Slovenski ljudje so v celoti pokazali, da so zreli in vredni svobode in politične samostojnosti.« 8. novem bra 1941 p rin aša Poročevalec sedem T em eljnih točk OF, veliki borbeni in politični pro­ gram slovenskega naroda. Ob spom inu n a Veliko oktobrsko revolucijo p rin aša govor Vorošilova, ki je ob 24. obletnici R evolucije dejal: »Ni daleč čas, ko bodo vsi zatirani narodi po zgledu jugoslovan­ skih partizanov začeli v ra ča ti fašističnim roparjem k ri za k ri, sm rt za sm rt te r s tem pom agati h konč­ nemu uničenju fašistične zalege.« (13. novem bra 1941, št. 26.) Danes ko t ta k ra t sprejem am o rfa zna­ nje resnico o borbi jugoslovanskih narodov, reči pa je treb a, da je b il Vorošilov slab prero k : le kdo, razen jugoslovanskih narodov se je odločno V letu 1941. ln do maja 1942 so razmnože­ vale Poročevalca tehnike v Ljubljani in v bližnji ljubljanski okolici. Glave Poročeval­ cev v prvi in drugi koloni so izdelki teh tehnik. Od maja 1942 pa ima Poročevalec že dve izdaji: Izdajo na osvobojenem ta ne- osvobojenem ozemlju. Ojvc.scj u r rte *J>6. Ocna 2 X. ali 30 Pl« 7XJ 3* > vitvi Herodnocmvebelila« o usteno JT a aS T iluega svata. T S S ® » '* ---------^ 01« I. Po alilvP'-i Isvrfinega odbora 0arobodilue Treni;« &i<7v««»Ajtaga. aa~ roda» a dno .27•3wrrj fa 1S42, ce ustanavlja narodnoosvobodilni erst. 01. II. Haroanpoavobodilni e^ret in* naslednja poverjeništva» poverjeništvo, sa obSo uprave» ° • «vezo z južnoaloVansfcial naredi • finance • apdSTVO * prosveto * • prapagsnd« * • poeti j«»rva * V ^rwüran« HlbVeasko woSat^svo^odll^o bereisanofco rajsfco sartopa v gar—n.* ajlnan avstu od Slavnega povojjg-cva ločnovani. sastopnlfc fiLg^enafclh nared».