URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

S L O V E N S K r p o r o c e v a l e c ! owns!/i poroceuakc £ f ' P E®pr«Mt»3,aaJ j i.4*3 iup7*j I ]r.formacijski vcsh ik Gwocodihz fnjniz z. >* t MWSflAClliKO! VEUNIX ' •dec^nter.i^i v e s tn ik O s v o b o d i l n e f r o n t e ir?CSMACIJS£I Y232KK C5V0SCDili'S MONIS i f i s r o t c v c i p c )fočevcilec _____ * • k t u r £ a i m « » •e+rs«« pn»iaJu3»j» *>»8> m J" .*©jiu-3e »otai in tal»«tal t>®Se stale narode 'Jiypola* ■^ondorteKa lujosl^reneka viatj? in Utrditev krajjevnihljudsk o d b o r o v ie osnovna naloga Fronte L etošnjo testo obletnico rojstva nove Jugoslavije praznujem o v času, ko p ri­ p rav ljajo naše p artijsk e in frontne or­ ganizacije v vsej Sloveniji volitve v k rajev n e lji-dske odbore. Tem volitvam je treb a letos pripisovati posebno važ­ nost ne samo zaradi njihovega občega političnega pomena, am pak predvsem zato, k er zahteva naša državna organi­ zacija tem eljite okrepitve p rav naj­ nižjih edinic naše ljudsko demokra­ tične oblasti, to je k rajevnih ljudskih -dborov naših vasi in mest. D rugo zasedanje AVNOJ-a leta 1943. v Jajcu ni bilo samo m ejnik v narodno osvobodilni borbi, am pak je bila tcdi zgodov. preokreteica v ljudski revolu­ ciji jugoslov. narodov. P rav zato, k e r so delovne množice Jugoslavije združevale od vsega začetka borbo p roti okupa­ torju z istočasno borbo za ljudsko ob­ last, so bili mogoči že po drugem letu domovinske vojne sklepi v Jajcu, ki so pred vsem svetom afirm irati rojstvo nove jugoslovanske države. Z a presojo pomena graditve ljudske oblasti med narodno osvobodilno borbo je važno podčrtati dejstvo, da se je začela for­ m irati p ri nas ljudska oblast v teren ­ skih edinicah iz frontnih in kaisneje iz narodno osvobodilnih odborov. Ti so bili istočasno organi osvobodilnega gibanja, neposredni pomočniki p a rti­ zanske vojske in predstavniki naše prv e dem okratične oblasti. T a revolu­ cionarna ra st organov ljudske oblasti od spodaj navzgor je omogočila v ok­ tobru 1943 naš Kočevski zbor te r je tako pri nas kak o r p ri vseh ostalih Ju­ goslovanskih narodih u stv arila osnovo zgodovinskemu zasedanju v Ja jcu in s tem prehod v organizirano državno skupnost na novih, ljudsko demokra­ tičnih tem eljih. V p rvi dobi po osvoboditvi je mo­ rala im eti prednost organizacija osred­ njih zveznih in republiških organov. Za izvedbo naiog, ki so predstavljale vsebino naše ljudske revolucije, kot so: ag rarn a reform a, nacionalizacija, p rip rav e petletnega plana itd., so se m orali usposobiti predvsem vsi višji organi ljudske oblasti, da so se lahko te naloge izvršile v skladu z načeli socialistične g raditve n ate države. P ri vseh teh velikih in ogromnih poslih Je bila k o nkretna in neposredna skrb za organizacijo in ra st najnižjih organov ljudske oblasti, to je k rajevnih ljud­ skih odborov, prem ajhna. V vsem na­ šem političnem delu je bilo sicer do­ volj poudarka na tem , da m orajo na­ čela naše socialistične dem okracije do­ biti izraza v organih oblasti vseh sto­ penj, toda k o nkretne pomoči in skrbi za razvoj naših krajev n ih ljudskih od­ borov je bilo prem alo. Ko smo v 1947 i letu prvič pristopili na osnovi novega zakona k rednim volitvam v naše k ra­ jevne ljudske odbore, smo si postavili nalogo, usposobiti jih kot resnične predstavniške organe ljudske oblasti in jim s potrebnim i ukrepi zagotoviti možnost poslovanja Ugotoviti je tre­ ba, da je bil sicer v teh dveh letih napravljen v m arsičem korak naprej, d3 so k lju b številnim napakam in te­ žavam krajev n i ljudski odbori mnogo doprinaša'i k izvajanju naše obče in predvsem gospodarske politike. Velike naloge naše petletke tako na gospo­ darskem kak o r n a kulturno-prosvetnem področju bi brez dvoma ne bile izved­ ljive in se tudi ne bi izvajale s ta­ kim i uspehi, če ne bi tudi ti naši krajevni ljudski odbori, kakršni koli so že bili, doprinesli svojega deleža. Sistem našega planskega gospodarstva je že sam po sebi terjal nujno sode­ lovanje najnižjih organov naše ljudske oblasti in jih vključeval v delo pred­ vsem na področju socialistične rekon­ strukcije našega km etijstva, naše od­ kupne politike in v nalogah iskanja novih virov delovne sile. Napačno pa bi bilo zadovoljiti se s sedanjim sta­ njem in ne tem eljito presoditi položaj krajevnih ljudskih odborov s tega vi­ dika, da m orajo biti ti odbori res­ nični ljudsko dem okratični organi državne in sam oupravne oblasti v krajevnih edinicah. Ako presojam o položaj organizira­ nosti in sposobnosti naših republiških, oblastnih in okrajnih organov, smemo ugotoviti, da sf ti kljub različnim pom anjkljivostim dosegli tako stopnjo v svojem razvoju, da že zmorejo siste- m atttn eje in uspešnejše izvrševati svo­ je naloge. V p rim eri z razvojem teh organov so vsekakor naši k rajev n i ljudski odbori zaostali. Zato m orajo sedaj prevzeti nase resno odvezo tako višji državni organi kot politične or­ ganizacije, usposobiti naše najnižje organe oblasti te r jim s sistematično in vztrajno pomočjo zagotoviti tisto mesto v naši državni organizaciji, ki jim g re kot neposrednim ljudskim predstavniškim organom . M arsikje se je v praksi popolnoma pozabilo, da so naši k rajev n i ljudski odbori edini predstavniki ljudske oblasti na svo­ jem področju, ki izvršujejo tako obče državne naloge kot svoje sam oupravne naloge. Višji organi oblasti so jih po­ gosto sm atrali za svoje pomožne in eksekutivne organe, katerim sme uka­ zovati vsak, tudi najnižji uradnik, sa­ mo da je prišel iz višjega odbora. Taka praksa ni samo groba kršitev dem okratičnih načel naše ljudske ob- lasii in nepojm ovanje dem okratičnega centralizm a am pak je na drugi strani tudi neposredni razlog za to, da se k rajevni ljudski odbori niso mogli ra z viti in usposobiti za delo. O pravičila za gaženje teh osnovnih načel, ki m orajo b’ti tem elj naši ljudski oblasti In ki Jih je treb a dosledno izvajati prav v najnižjih organih, ne m ore in ne sm e biti. Volitve v decem bru mesecu letoš­ njega leta m orajo b iti p reo k retn ica v razvoju naših krajev n ih ljudskih od­ borov. T reba bo pristopiti k sistem a­ tičnemu delu in na' njem v ztrajati to­ liko časa, da se bodo naši najnižji organi oblasti v tak i m eri usposobili za delo, da bodo opravičili svojo iz­ redno pom embno vlogo, k i jo m orajo imeti v organizaciji in delu naše državne u p rav e in gospodarstva. Ena izmed važnih naiog, ki je v teku vo- livnih p rip rav v glavnem že izvršena, je izbira kandidatov za odbornike. O r­ ganizacije O svobodilne fronte so se zavedale velikega pom ena dobre izbire ljudi in so se borile za pravilno izvr­ šitev te naloge. V dosedanjih k rajev ­ nih odborih so bili m arsikje ljudje, ki jih drugod niso posebno pogrešali, ljudje s p rem ajhno politično zavestjo in sposobnostjo o p rav ljati naloge ljud­ skih zastopnikov in končno ljudje, ki so pojmovali položaj odbornikov tako, da so predvsem v arovali svoje koristi in koristi svoje bližnje okolice, ne pa interese skupnosti. N ajveč je odvisno od pravega osebnega sestava ljudskih odborov. V sekakor moram o p ričak o ­ vati, da bo v tem pogledu z letošnjim i volitvam i napravljen znaten k o rak na­ p rej in da bo s tein postavljena tista zdrava osnova za delo ljudskih odbo­ rov, ki je za dem okratizacijo naše ljudske oblasti in za izvajanje naše gospodarske politike nujno potrebna. V vsakodnevnem delu p redstavljajo največje težave tiste gospodarske na­ loge, ki so v nepo-, edni zvezi s p ri­ vatno km etijsko proizvodnjo, to so odkupi, davki, m obilizacija delovne sile itd. Vse dotlej dokler ne bo po­ stal krajev n i ljudski odbor tisti organ v izvajanju obče in posebej gospodar­ ske politike, k i bo na svojem pod­ ročju neposredno presojal in izvajal te naloge, bo deio trdo in nezadovolj­ nosti bo p ri ljudeh mnogo. Vse dotlej, dokler ne bo imel k rajev n i ljudski odbor neposredne evidence o zadruž­ ni, predvsem p a o p riv atn i km etijski proizvodnji, je težko govoriti o pra­ vilnih in pravičnih odm erah in o pravočasnem izvrševanju nalog, ki so s tem v zvezi. Gotovo je naša osred­ nja planska evidenca in statistika p ri­ šla do take stopnje, da nam je mogoče ugotavljati obseg naše poljedelske proizvodnje m o drejati osnovne koli­ čine za oddajo, in sicer tako, da se na eni stran i zadovolje potrebe ga­ rantiranih potrošnikov, na drugi strani pa da se upoštevajo potrebe kmeč­ kega prebivalstva sam ega in tak na­ predek km etijstva, kakršnega pred­ videva plan. Razum ljivo pa je, da se pri izvajanju te gospodarske politike morajo delati napalce, če ne sodelu­ jejo tisti organi, k aterim je neposredno poverjeno izvrševanje teh nalog kot predstavnikom državne oblasti. Vse dotlej, dokler se bodo n. pr. razrezi delali samo za zeleno mizo in dokler bo politiko odkupov — kakor se m ar­ sikje dogaja — vodil aparat raznih odkupnih podjetij, toliko časa so na­ pake neogibne. Seveda to ne v elja sa­ mo za naloge iz gospodarskega pod­ ročja, velja prav tako za vse naloge naše obče uprave, prosvete, našega zdravstva, socialnega skrbstva itd. Po­ trebno je zato, d a višji organi ljudske oblasti, predvsem pa da naše politične organizacije osredotočijo vse svoje delo v to, da se ljudem nazorno p ri­ kaže nujnost dobrih krajevnih ljud­ skih odborov, in to predvsem na na­ šem podeželju. P rav o zaupanje pre­ bivalstva bo dobil tisti ljudski odbor, k i bo dosledno izvajal ta ’lo gospo­ darsko politiko na vasi, ki je v skladu z našo občo politiko, k i bo o delu odbora samega in o obvezah prebi­ v alstv a razp rav ljal javno in k i bo končno in dosledno )n brez popušča­ n ja sp rejete sklepe uveljavljal. Naj­ večji sovražniki našega km ečkega pre­ bivalstva so bili in bodo tisti ljudski odbori in poedini odbom ki, ki si ho­ čejo z oportunistično politiko pridobiti zaupanje svojih volivcev in k i -se svoje delo vrše v tako zvano zaščito svojih ljudi s tem , da p rik riv ajo ob­ seg km etijske proizvodnje, da p rik ri­ vajo prav e podatke za davčno odm ero itd. S takim načinom dela m orejo le k ratk o dobo nživati to zaupanje, zakaj odkupe je treb a izvršiti, davke je tre­ b a odvesti in če tega ne n ap rav i k ra­ jevni ljudski odbor, m ora v to poseči organ, ki vsekakor m anj pozna kon­ k retn e prilike na dotičnem področju. In v takem prim eru jih izvršuje na­ vadno uradniški človek od zgoraj, ki nima ne prav e politične, ne gospo­ darske presoje. Našim ljudem mora postati tu d i v p raksi razum ljiva nuj­ nost našega planskega gospodarstva, ki ne zajem a samo področja sociali­ stične proizvodnje, am pak m ora zajeti prav tako priv atn o km etijsko proiz­ vodnjo. N ikakor ni mogoče dopuščati, da ne bi p ri ogromnih naporih za so­ cialistično graditev naše države orga­ nizirano dotekala prehram bena sred­ stva iz našega podeželja v m esta in ind u strijsk a središča. C rne trgovine in špekulacije na škodo delovnega ljud­ stva ni mogoče trp eti v nobeni obliki. Naša politika do privatnega kmečke­ ga proizvajalca nikakor ne zadeva njegove eksistence in njegovega raz­ voja, am pak ga pospešuje. Je pa v p ra­ šanje pravilnega izvajanja te politike, Id te rja v vsakem p rim eru k o nkretne ta jasn e rešitve. In b rez dvoma ja ključ za rešitev teh v p rašan j v k rar jevnih ljudskih odborih, ki m orajo po­ stati resnični predstavniki ljudske ob­ lasti, k i se m orajo toliko usposobiti« d a bodo s tisto potrebno avtoriteto, ki jim ko t organom ljudskega pred­ stavnika gre, izvrševati te svoje n a ­ loge v skladu z našim obče-državnim gospodarskim planom in s perspektivo socialistične rekonstrukcije njihove vasi. * O svobodilna fro n ta je bila pod vod­ stvom P a rtije v narodno osvobodilni borbi neposredni organizator ljudske oblasti. P a rtija in O F sta v n ajtežjih pogojih dom ovinske vojne postavili trd n e tem elje te ljudske oblasti in ji dali že ta k ra t konkretne organiza­ cijske oblike. N apačno bi bilo dopu­ ščati tako prakso, da b i v današnjem času O svobodilna fro n ta opustila ozir. zmanjševala to svojo osnovno in tra ­ dicionalno nalogo. Dolžnost naših frontnih organizacij n a vasi je, da se njihov k rajevni ljudski odbor dvigne in v resnici usposobi ko t p ra v i pred­ stavnik ljudske oblasti in k ot sposoben in pravičen izvrševalec vseh obsežnih nalog, ki jih ima. To nalogo usposab­ ljan ja naših ljudskih odborov, k! m ora b iti v konkretni pomoči in kontroli ljudske oblasti, je dolžna sprejeti na­ se F ronta kot svojo trajn o nalogo, k! jo mora uporno In sistem atično izv r­ ševati. 2S. novem ber nam m ora bit! z vsem svojim globokim pomenom, ki ga ima v borbi za našo svobodno so­ cialistično domovino, v letošnjem letu še posebna pobuda za aktivnejše po­ litično delo na u trjev an ju in n ad aljn ji graditvi naše ljudske oblasti. Za vsa­ ko ceno u trd iti našo ljudsko oblast v krajevnih ljudskih odborih, in to p ri spoštovanju in poglabljanju demokra­ tičnih načel, je še posebej važno v da­ našnji dobi k! Jo doživljamo v zna­ m enju principielne borbe proti sk ra j­ no krivični in sovražni politiki vodstva Sovjetske zveze in držav ljudskih d e ­ mokracij. Z ato je treb a še vso to do­ bo, ki nas loči do volitev, dodobra izkoristiti za intenzivno delo predvsem med našim i km ečkim i množicami. Vo­ litve v decembru m oralo biti v celoti ponoven doka: enotne volje naših ljudi za izgraditev svobodne sociali­ stične države, v vsaki posamezni k ra­ jevni enoti pa konkreten izraz odmčne volje to dem okratično ljudsko oblast u trd iti v neposredno korist prebival­ stva te enote in s tem v našo skupno korist. M arijan B recelj tov . Jes pa Vidmaria N adaljevanje s 1. stran i našim načrtom , dovolj jasno govore neke stv ari. P redvsem to, da se de­ lovni človek Jugoslavije zaveda, da je naša rep u b lik a njegova država, ki jo hoče videti neodvisno in upravljano po narodih Jugoslavije v interesu de­ lovnega človeka. P etletn i n ačrt je nje­ gov osebni načrt. K om unistična p ar­ tija Jugoslavije je njegova p artija, njen CK, ki je naše narode vodil v osvobodilnem boju, je edini poklicani voditelj naših narodov in delovnih množic. N jegova čast, zlasti pa čast m aršala Tita, je čast nas vseh in v sa kega posam eznika med nam i. Poleg teh čustev pa živi med nami tudi spoznanje, d a kak o r v ničem er tudi v politiki ni in ne m ore biti več­ nih in vesoljnih receptov, ki bi bili obvezni za vsa ljudstva in narode na njihovih potih k socializmu. Takih re­ ceptov ni, kak o r ni izvoljenih naro­ dov. Z ategadelj si m ora vsak kolek­ tiv sam n ajti pot do sm otra in sam izbirati sredstva za uresničevanje svo­ jih načrtov. Vemo, da vodi naša pot v socializem ; vemo, da je za nas p ra­ va: nihče nim a pravice predpisovati nam drugačno. P ot širokih množic preko L judske fronte na dosledne re­ volucionarne pozicije, kak o r pot do kolektivizacije poljedelstva preko ob­ delovalnih km ečkih zadrug, sta uspeš­ ni, čeprav se globoko razlik u jeta od sovjetskega izkustva. To sta izvirni jan ja, osveščanja, nazornega p rep ri­ čevanja. Lahko smo ponosni nanjo in spričo tega ponosa te r misli, da naS spor mogoče za vse bodočnost rešuje tudi v prašanje odnosov med sociali­ stičnim i državam i, nam ni pretežke, da stojimo v njem osam ljeni. Dovolj nam je prep ričan je, da pošteno, po­ nosno in častno izvršujem o nalogo, Id nam Jo je — brez p retirav an ja in sa­ m ohvale rečeno — oaiožiia zgo­ dovina. In še eno: bi H roso vajeni čuti, da je v Izolaciji, v sovražni kapitalistični obkroženosti potrebna strožja čuječ­ nost. Ta misel nam je česio opraviče­ vala m arsikaj, k a r se nam je rdelo podobno policijskim in sličnim terori­ stičnim režimom . Mi smo danes v težji izolaciji in v bolj grozeči obkroženosti. Kakšen trši režim uvajam o mi? Ne­ davno je tovariš D jiias v intervju.!« napovedal nekem u am eriškem u novi­ n arju mnogo širšo dem okratizacijo na­ šega življenja, kot smo jo imeli doslej. S icer p a nam o tej tendenci jasno go­ vore doma p rip rav e za volitve, ki so pred nam i, in vsa kam panja okrog njih. Tudi v tem se naša m etoda raz­ likuje od sovjetske, tudi to je bistvena poteza naše poti. Ponosni smo nanjo, navdaja nas z zavestjo, da sta pri nas člo večnost' in resnicoljubnost v vsem in trajn o prisotna. In človečnost in resnica sta zadnji smisel vse revolu­ cije in vsega progresa. Naša P artija, njen CK se ne bojita niti najširše de- jugoslovaoski novos« in m islim , da m okracije, niti najsvobodnejšega poli morem in moram reči: to sta evropski novosti, ki sta zlasti mnogo bolj člo­ veški od sovjetske prakse, dasi niti naša revolucija ni n iti popustljiva niti sentim entalna s svojim i sovražniki. T a naša evropska pot je m etoda vzga- tičnega izjavljanja delovnih množic. Zato prizn an je in spoštovanje naši Ko­ m unistični p artiji. P rizn an je in spošto­ v anje njenem u C entralnem u kom iteju. Živel m aršal Tito, živela F ed erativ n a ljudska republika Jugoslavija! S L O V E N S K I P O R O Č E V A L E C , G L A S N I K I N O G L E D A L O N A Š E Slovenski poročevalec, giasmk i n o g l e d a l o n o š t n a r o d n e o s v o b o d i l n e b o r b e i n i m d - s k e r e v o l u c i j e Z velikim spoštovanjem jem ljem v roke letnike Slovenskega poročevalca iz dobe naše NOB in ljudske revolucije Ne samo zato, k er vsebujejo nad vse važne v ire za gradivo naše NOB, temveč tudi, k er se vsake številke, pa naj si bo že katerega koli letnika od m aja 1941 do m aja 1945, drži še prav posebna zgodovina. K je vse in od koga vse so bili urejevani, kdo vse in kje vse so se tipkale n ji­ hove m atrice, kje vse so danes tisti bu n k erji po L jubljani, po vsej Sloveniji in tiskarne, k jer so prih ajali n a beli dan sicer v globoki ilegali, a takoj po zvestih rokah aktivistov in borcev našli Dot do duše in srca delovnega slovenskega človeka. Sredi poletja 1938. leta je izšla p rv a šte­ vilka SP. Izšla je zato, k e r je cenzura p re­ prečevala v sak o . svobodno pisanje. H itler je bil tak rat že gospodar Avstrije. A prila 1941. so fašisti p replavili tudi našo deželo. 1. m aja — 3 M j » O srobedilae fronte — je izSfc r L Ja tflan l J. Storilka II. M o lk a obnovljenega Slovenskega poročevalca. Oglejmo si — seveda na kratko in le v bistvenih potezah — delo in pot Slovenskega poročevalca v » NOB. Ze iz tega bo dovolj jasno razvidna velika zgodovina dela in borbe slovenskega naroda in n je­ govega vodstva, P artije, ustanovitelja, organizatorja in voditelja vseslovenske narodne enotnosti Osvo­ bodilne fronte slovenskega naroda. (Z aradi odm er­ jenega prostora vojaških akcij, o k aterih Poroče­ valec obširno piše, ne bom om enjal.) I. U m islimo se v težke in brid k e čase m aja 1941. Slovenski narod je razkosan m ed tro jn e oku­ patorje. Njegovi nekdanji »voditelji« že sode­ lujejo z okupatorjem ali pa so se poskrili po m išjih luknjah. Vemo, da je P a rtija 27. ap rila 1941 osno­ vala OF, p rv a številka Poročevalca p a zapiše: »V teh najtežjih tren u tk ih izpovedujemo, da je naša vera v našo osvoboditev globja in močnejša kot kdaj koli poprej!« Naša vera v osvoboditev ima solidne te­ m elje in ti so: borbena volja osvobodilnih sil slo­ venskega naroda, katerega usodo nosi na svojih ram ah slovenski p roletariat, obstoj socialistične države Sovjetske zveze, ki je up delovnega člo­ veštva in zatiranim narodom vzor nacionalne svo­ bode, enakopravnosti in pravičnosti, borba m edna­ rodnega pro letariata in protiimi»-ri.' i' lovnega ljudstva zatiranih narodov vsega sveta. Ta prva številka Poročevalca torej ne pozna nobenega jadikovanja in slovenskega naroda ne tolaži z jalovo tolažbo, češ, bo že bolje in podobnim , temveč samo­ zavestno pokaže edini izhod iz vseh težav in b rid ­ kosti: pot W rt* ta i to nujno zvezan t u « cilj borbe. Zato p rin aša Poročevalec glavne točke p ro ­ glasa CK KPS, k i jasno povedo nam en borbe: p ro ti razkosavanju in zasužnjevenju Slovenije, za osvo- bojenje neodvisnosti in združenje slovenskega n a­ roda; za slogo in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vseh balkanskih narodov, za b ratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov; p roti im perialistični vojni, za m ir brez aneksij in kon- trib u cij, na tem elju pravice slehernega n aroda na samoodločbo, vključivši pravico do odcepitve in združitve z drugim i narodi. Slovenski narod, ki nastopa pot težke in krv av e borbe, im a torej svoj borbeni program , k atereg a mu je zapisala P a rtü a. Tega Poročevalec tudi ne p rik riv a, zato v drugi številki zapiše: »Pomni in povej drugim ! KPS je takoj po nem ški, italijanski in m adžarski zasedbi pozvala slovensko ljudstvo v boj za osvoboditev In združitev slovenskega naroda — tudi Korošcev In Prim orcev,« v č etrti številki pa: »KPS ima vkljub mejam , ki so jih postavili im perialistični okupatorji, trd n o zvezo z vsem i svojim i organizacijam i na slo­ venskem ozem lju in zvezo s svojim i organizacijam i na ozem lju zasužnjenih narodov Jugoslavije.« H itlerjevci so napadli Sovjetsko zvezo in P oro­ čevalec začne nadvse zgovorno govoriti, da je p ri­ p ravljalna doba NOB v k raju in da je treb a p re iti v Pravo borbeno razdobje. V proglasu CK K PS je rečeno: »Vojna SSSR je naša vojna!« In Poročevalec prinese S talinove besede na XVIII. K ongresu VK P (b): »SSSR ne nam erava nikogar ogrožati, še m anj pa kogar koii n a p a s ti. . . Mi smo za m ir in branim o stv ar m iru . . . K dor želj m ir in gospodarsko zvezo z nam i, bo vedno naletel p ri nas n a podporo.« (Slov. P or. 23. VI. 1941, St. 5.) Danes se te besede ne p« naši k riv d i čudno slišijo, a ta k ra t jih je feor- beni slovenski narod sprejel take kot so, -Iskreno, pošteno in odkritosrčno. Zato je Poročevalec v