URN_NBN_SI_doc-TJ3FKW03

L etni p rira st gradiva je bil v letu 1977 m anjši kot v letu 1976 na obeh univerzah. V L jubljani kaže zm anjšan p rira st sicer le šest knjižnic, vendar so m ed njim i največje (NUK, CTK in CEK), v Ma­ riboru pa kažejo zm anjšan p rira st štiri knjižnice, med njim i največ prav U niverzitetna knjižnica. Ta dejstva nedvomno opozarjajo na težaven položaj vseh treh slovenskih sam ostojnih univerznih knjižnic. P rim erjava prirasta je takšnale: P rirast v l. 1976 v 1. 1977 razlika v %) Univerza Univerza v L jubljani v M ariboru 101.186 33.990 88.225 22.509 — 12.961 — 11.481 12,8 33,7 skupaj 135.167 110.734 — 24.442 18 Nekoliko ugodnejša je prim erjava podatkov o tekočih periodič­ nih publikacijah. Število naslovov je naraslo na obeh univerzah, če­ prav odkrijem o tako v L jubljani kot v M ariboru tudi nekaj knjiž­ nic, ki so število naročenih naslovov znižale. Tekoče periodične publikacije (število naslovov) v l. 1976 v l. 1977 razlika v °/o U niverza v L jubljani U niverza v M ariboru 13.772 2.988 16.262 3.312 + 2.490 + 324 18 10,8 Obe univerzi 16.754 19.574 + 2.820 16,9 Če prim erjam o finančna sredstva, porabljena za nakup gradiva, vidimo, da so se v letu 1977 povečala na obeh univerzah. Finančna sredstva za nakup knjižnega gradiva v 1. 1976 v i. 1977 razlika v °/o U niverza v L jubljani 14,156.549 16,615.525 + 2,458.976 17,2 U niverza v M ariboru 1,792.638 2,057.362 + 264.724 14,6 Obe univerzi 322 15,949.187 18,672.887 + 2,723.700 17 K njižnica 22(1978)3-4