URN_NBN_SI_doc-TI6FFL80

136 Knjižnica, 2018, 62 (4), 117–137 Maja Peteh, Primož Južnič Knjižničar bibliograf z leti dela pridobiva izkušnje in vpogled v dve stroki, knjiž­ ničarsko in stroko ustanove, ki ji pripada. Vendar je kakovost njegovega dela odvisna tudi od permanentnega izobraževanja, sledenja novostim, izboljševanja delovnih procesov v knjižnici, pa tudi od količine dela in pričakovanj nadrejenih. Pričakovanja so lahko spodbujajoča, žal pa se knjižničarji bibliografi pogosto srečajo z nerealnimi pričakovanji nadrejenih in neučakanostjo raziskovalcev. Morebitna zunanja izvedba te storitve (t. i. outsourcing) ali združevanje storitev (npr. na ravni univerze) bi nedvomno pomenila višjo specializiranost knjižničar- jev bibliografov in višjo kakovost zapisa v sistemu COBISS. V knjižnice bi tudi zagotovo prinesla racionalizacijo postopkov in dela v knjižnici, vprašanje pa je, koliko manj kakovostno knjižnično-informacijsko storitev bi to pomenilo za po- samezno ustanovo in njene raziskovalce. Negativne posledice takšnega ukrepa bi bile slabši vpogled knjižničarjev v delo raziskovalcev iz matične ustanove, izguba pomembnega stika knjižničarja z raziskovalcem in, z upoštevanjem vedno večjega prehoda na e-gradiva, tudi izguba stika raziskovalca z matično knjižni- co in knjižničarjem. Brez teh znanj bi izgubili kompetentnost informacijskega strokovnjaka v očeh raziskovalcev, verjetno pa bi se znižala tudi pomen in ugled knjižnice v ustanovi. Vešč knjižničar bibliograf je namreč pravi zaklad za razisko- valce in celotno ustanovo, saj obvlada katalogizacijo, vrednotenje, vrsto raznih opravil in veščin, stroko matične ustanove, pozna svoje sodelavce – raziskovalce, njihove potrebe, zato jim tudi lahko nudi kvaliteten in celosten servis. Zahvala Avtorja se na tem mestu želita zahvaliti vsem knjižničarjem, ki so izpolnili anketi, in posebej 10 knjižničarjem bibliografom, ki so beležili potek katalogizacije. Ve- lika zahvala gre Nataši Knap (Fakulteta za varnostne vede UM) in Leji Borovnjak (Teološka fakulteta UL) za pomoč pri kreiranju in promociji ankete, Emi Dornik (IZUM) za koristne napotke pri pripravi vprašalnikov in Kristini Pritekelj (Filozof- ska fakulteta UL) za lektorske preglede vprašalnikov. Hvala tudi recenzentu za smiselne pripombe in spodbudo za poglobitev raziskave. Navedeni viri Åström, F. in Hansson, J. (2013). How implementation of bibliometric practice affects the role of academic libraries. Journal of librarianship and information science , 45 (4), 316–322. doi 10.1177/0961000612456867 BibSiST online: statistični podatki o knjižnicah [spletna stran] . (2018). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 8. 10. 2018 s spletne stra- ni: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php