URN_NBN_SI_doc-TI6FFL80

Knjižnica, 2018, 62 (4), 117–137 135 Vrednotenje bibliografske storitve z vidika raziskovalne dejavnosti   Preglednica 6: Normativna kontrola (CONOR) Vrsta gradiva in tipologija Povpr. št. izpolnje­ nih polj avtorstva (70×) Povpr. št. iz­ polnjenih polj korporativne­ ga avtorstva (71×) Povpr. št. novih ali dopolnjenih normativnih zapisov Znanstveni članki (1.01–1.03) 3,1 0,0 0,4 Strokovni in poljudni članki (1.04–1.05) 1,4 0,0 0,0 Prispevki v kongresnih zbornikih (1.06–1.13) 2,4 0,0 0,1 Poglavja v monografijah (1.16–1.17) 2,3 0,0 0,0 Drugi prispevki v serijskih publikacijah (1.19–1.25) 1,6 0,0 0,0 Poročila, elaborati ipd. (2.12–2.15) 2,5 0,0 0,0 Zaključna dela (2.08–2.11) 2,0 0,0 1,0 Kongresni zborniki (2.3* in 2.25) 1,2 1,1 0,5 Preostale monografije (2.01–2.07, 2.16–2.24) 1,9 0,1 0,1 Neobjavljena dela (3*) 2,1 0,0 0,2 Skupaj 2,3 0,0 0,2 5 Razprava Knjižničarji, zaposleni v slovenskih knjižnicah, ki delujejo kot podpora znanstve- noraziskovalnemu delu (visokošolske in specialne knjižnice), se morajo močno zavedati pričakovanj svojih uporabnikov in hkrati možnosti, da s svojim boga- tim znanjem čim več prispevajo k uspešnosti lastne institucije. Zaradi poveza- nosti slovenskega vzajemnega kataloga (COBISS) in informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti (SICRIS), kar je nedvomno posebnost našega sistema, je knjižničarjem zaupana pomembna vloga v procesu vrednotenja znanstvenorazis­ kovalnega dela. Zaradi njihove visoke usposobljenosti na področju katalogizaci- je jim je zaupana naloga zapisovanja del v sistem bibliografije raziskovalcev. V Sloveniji deluje (podatek za leto 2017) 182 visokošolskih in specialnih knjižnic, večinoma govorimo o manjših knjižnicah z nekaj zaposlenimi (BibSiST online, 2018). Tako v večini visokošolskih in specialnih knjižnicah knjižničar ni specia- liziran za eno področje, ampak večinoma opravlja vse naloge v knjižnici, saj je vodenje bibliografij primarna in večinska delovna obveznost le za 20 % respo- dentov. To onemogoča ozko specializiranost knjižničarjev, po drugi strani pa jim nudi širok vpogled v delovanje knjižnice in stroke organizacije, ki ji knjižnica pripada. Večina visokošolskih in specialnih knjižničarjev ni vezana le na biblio­ grafska opravila, temveč na celotno paleto knjižničarskih (in drugih) opravil. Našteto knjižničarjem omogoča spoznavanje raziskovalnih področij ustanove in raziskovalcev s knjižničarske perspektive in dobro sodelovanje z raziskovalci. Zaradi narave svojega dela raziskovalce srečujejo pred objavo del (svetovanje), po objavi (vnos v bibliografijo) in ob evalvacijah (priprava točkovanj), zato imajo velike možnosti promocij novih oblik objavljanj, danes predvsem na področju promocije odprtega dostopa.