URN_NBN_SI_doc-T2OXVRKA

536 Šolska kronika • 3 • 2015 Uvod Vrtec Vodmat že več let uvaja različne umetniške prakse v izvedbeni kurikulum in k izvedbi vabi različne umetnike in kulturne institucije ter tako omogoča otrokom, da preko različnih jezikov in medijev umetnosti vstopajo v odnose s svetom, vsebinami in sporočajo o doživetem, videnem, na novo konstruiranem. Pri tem se vrtec poslužuje teoretičnih izhodišč in metodologije dela, ki jo je skupaj z zunanjimi strokovnjaki (dr. Robi Kroflič, dr. Petra Štirn Janota) razvijal v okviru projekta Kulturno žlahtenje naj- mlajših. Omeniti velja Celovit induktivni vzgojni pristop, sinhronizacijsko didaktiko in petstopenjsko logiko načrtovanja. 1 V eni od vsebin, ki jih udejanjamo v vrtcu, smo se začeli ukvarjati z dobrim delom v naravi. K sami vsebini nas je spodbudila tema, ki je bila predvidena v okviru mednarodnega projekta Identiteta mnogoterih izbir , v katerega je bil vključen vrtec, 2 in je izhajala iz Gardnerjeve definicije dobrega dela, ki naj bo odlično ( excellent ), osebno zavzeto ( engagement ) in etično ( ethics ). Pri tem naj bi otroci spoznavali dobro delo kot pomembno človeško vrednoto, znali razlikovati med dobrim in slabim delom ter sami pridobivali izkušnje v zvezi z dobrim delom preko odpiranja vseh čutov. Eden od segmentov poti je bilo zavedanje odgovornosti do okolja. Po načelih odnosne pedago- gike in Gardnerjeve teorije petih umov prihodnosti, 3 pri čemer v ospredje postavljamo etični in spoštljivi um, 4 naj bi otroke preko primerov kreacij narave, njihovih izkušenj in stika z naravo navdušili in senzibilizirali za svet, ki nas obdaja. Otroci naj bi spo- znali in se zavedali, da je okolje prostor srečevanja ljudi, predmetov, rastlin in živali, ob čemer vzpostavljajo odnos s samim seboj in z drugimi in na tak način gradijo svojo identiteto in širijo svoj socialni prostor. Dobro delo v naravi in osem prostorov na vrtčevskem vrtu/igrišču Osnovna misel, ki nas je vodila k razmišljanju za izvedbo vsebine dobro delo v naravi, je bilo vprašanje, kako v otrocih prebuditi ali obuditi občutek za povezanost z naravo in zavedanje odvisnosti od nje, v našem primeru narave, ki jo vsi potrebujemo za preživetje. Logična posledica tega razmišljanja je bila, da otrokom preko skrbi za vrtčevski vrt/igrišče obudimo ta občutek. Ker pa ljudje najvišjo stopnjo odgovornosti razvijemo do tistega, kar občutimo kot svoje osebne izkušnje, se nam je zdelo po- membno, da otroci ob skrbi za vrtčevski vrt/igrišče postanejo tudi njegovi načrtovalci. Način dela v vrtcu je, da se najprej strokovni delavci skozi različne vstopne toč- ke srečajo in senzibilizirajo za temo, ki jo bodo kasneje izvajali z otroki. Izhajamo iz 1 Glej Kroflič, Štirn Koren, Štirn Janota, Jug 2010. 2 Glej Štirn D., Štirn P., Jeznik 2007. 3 Gardner, 2007. 4 Kroflič, 2007.