URN_NBN_SI_doc-SL64D887

be, bibliotekarka iz Pionirske knjižnice v Ljubljani, govorila o delu z otrokom od predšolskega obdobja do 10. leta starosti. Poudarila je, da sta knjižnična in knjižna vzgoja tisti, ki naj aktivirata m la­ dega bralca, da bo zavesten uporabnik knjižnice in vseh njenih po­ m agal te r kvalitetne leposlovne in poučne knjige. Govorila je tudi o oblikah dela z m ladim i bralci in o oblikah in sm otrih povezovanja knjižnice z raznim i vzgojnimi ustanovam i. Gornjo tem o je z referatom Sodelovanje pionirske javne knjižnice p ri realizaciji učnega program a dopolnila B erta Golob, vodja Pionirske knjižnice v K ranju, in v njem nakazala možne oblike povezovanja knjižnice in šole. O oblikah dela in načinu vključevanja doraščajoče m ladine v knjižnicah je govorila M artina Šircelj, ravnateljica Pionirske knjiž­ nice v Ljubljani, in s tem zaokrožila celotno področje, ki sta m u bila posvečena tudi prejšnja referata. Ugotovila je, da je delo z od­ raščajočo m ladino zelo zahtevno, pri čem er je treb a skrbeti tudi in predvsem za to, da bo m ladina sposobna vključevati knjigo v svoj učni ali delovni proces. N anizala je tudi vrsto lastnosti, ki jih m ora imeti, in nalog, ki jih ima knjižničar — svetovalec v m ladinski ali srednješolski knjižnici. Po odm oru se je razvila pisana razprava o vseh treh popoldan­ skih referatih. Pokazalo se je, da vlada na šolah še vedno veliko nerazum evanje za status knjižničarja, čeprav so tudi izjeme, ko pol­ no zaposleni knjižničarji uspešno razvijajo program Pionirske knjiž­ nice. R azprava je tudi opozorila na precej zanem arjeno področje dela z učenci v gospodarstvu in z m ladino, ki se zaposli takoj po končani osnovni šoli. D rugi dan posvetovanja je pričela M ara Š lajpah z referatom U vajanje študentov prvih letnikov univerze v uporabo knjižnice in prim arnih virov. O uvajanju študentov višjih letnikov in podiplom ­ skih študentov v sekundarne in tercialne vire lite ratu re je govorila dipl. ing. Sonja Tovornikova, bibliotekarka CTK. R eferat M are Slajpahove je v razpravi dopolnila s krajšim prispevkom Zorka Leske, vodja referata za standarde p ri CTK; B runo H artm an, rav ­ natelj Visokošolske in študijske knjižnice v M ariboru, pa je sezna­ nil navzoče z izkušnjam i, ki jih im a ta knjižnica pri u vajan ju štu­ dentov v knjižnico. Zaključni re fera t na zborovanju je im el Jaro Dolar, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v L jubljani. Govoril je o So­ delovanju knjižničarja p ri raziskovalnem in znanstvenem delu. Re­ feratom je sledila živahna diskusija, v k ateri so se govorniki do­ taknili tudi računalništva in socioloških problem ov v zvezi z av­ tom atizacijo. 118 K njižnica 18(1974)1-2