URN_NBN_SI_doc-SB7MWANG

241 Gimnazija Črnomelj po sedmih desetletjih (1944/45–2014/15) Sledijo štirje spomini na gimnazijska leta nekdanjih dijakov Gimnazije Črno- melj: Jožefa Černič (Judnič) iz prvih generacij gimnazije, Dušan Plut - Dule (med 1965 in 1969), Janko Lozar (med 1987 in 1991), Franci Mravinec (gimnazija, pe- dagoška smer med 1975 in 1977). Vsak izmed spominov doda tradiciji črnomaljske gimnazije drobce svoje duše, a kljub vsemu je kar nekaj spominov takih, ki bi jim lahko pritrdili številni nekdanji dijaki te gimnazije. Med njimi na primer tale, ki nam jo podaja (upokojeni redni prof. dr.) Dušan Plut: » Tudi zame osebno so bila črnomaljska gimnazijska leta ne le pospešena leta polnjenja baterij znanja, temveč razburljiva leta iska- nja osebne identitete, druženja z veliko začetnico. Tudi tukaj so nam bile naše profesorice in profesorji odlični pomočniki, da smo se z bolj osebno, odkrito in človeško bolj odprtimi posredovanji tudi njihovih osebnih izkušenj lahko uspešno znašli v nam neznanih labirin- tih življenja v odraščanju. « 9 Glede enakovrednosti gimnazijskega znanja pa: » Za tiste, ki smo nadaljevali izobraževanje na fakultetah so naši gimnazijski učitelji maksimalno poskrbeli, da smo se enakopravno z drugimi vključili v študijski proces, v nobenem primeru nismo bili v podrejenem položaju. « 10 Jubilejnemu delu zbornika sledi t. i. mozaični del Mozaika, kjer se prepletajo prispevki dijakov, profesorski leksikon oziroma zbornica se predstavi, rubrika 10 na kratko, ne manjka pa tudi ljubezenski horoskop in za konec še slastna recepta. Zbornik sklene mentor Miroslav Plut, prof. nemščine in angleščine, s svojim Zagovorom, v katerem se tudi zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izdaji jubilejnega Mozaika, posebej dijakinjam in dijakom in še posebej Štefki Fortun, ki je desetletja vestno, z veliko osebno zavzetostjo arhivirala sodobno življenje gimnazijskega utripa. V Zagovoru pa je s kancem grenkobe omenjena tudi problematika, saj zadnja leta vpis na Srednjo šolo Črnomelj upada zaradi demografskih in drugih vzrokov. Več kot pol generacije belokranjskih devetošolcev nadaljuje šolanje izven pokrajine, zato je potrebno ukrepati, kot navajajo: »da ne bo čez čas nekdo opazil, da tu svetijo luči v prazno, da pipe odpirajo stare roke, in da nekaj ali nekdo manjka« . 11 Vsekakor je ob načrtovanju nadaljnjega razvoja srednjega šolstva v Črnomlju imeti v mislih tudi dej- stvo, da je, kot piše Darko Štrajn, gimnazija »v marsičem določila umeščenost Črnomlja na svetovnem zemljevidu. Praktično za vse generacije šolajočih se Belokranjcev je bila gimnazija velika opcija in s tem v vseh pogledih več kot samo oznaka pomembnosti mesta. /…/ Gimnazija je torej bila, še zlasti v tako majhnem kraju, kot je Črnomelj, krajevni intelektualni center, gimnazijski profesorji pa na sploh zelo spoštovani člani skupnosti.« 12 Naj se torej uresničijo vse dobre želje ob praznovanju 70-letnice gimnazije Črnomelj za njeno svetlo prihodnost. Marjetka Balkovec Debevec 9 Mozaik, str. 63. 10 Mozaik, str. 62. 11 Mozaik, str. 98. 12 Darko Štrajn, Gimnazija v majhnem mestu, Črnomaljska in metliška knjiga (ur. Milček Komelj), Ljubljana, 2010, str. 338–339.