URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

m BLACKADECKER dela # dela BLACK & DECKER - JUGOSLAVIJA p. o. 61290 GROSUPLJE, BRVACE 11 Centrala (061) 773-511, Servis (061) 771-021 SPOMINI NA SEDANJOST: Pred pol stoletja 1941-1991 Jutri sc dopoljuje natanko petdeset let, pol stoletja, od Hitler­ jevega napada na kraljevino Jugoslavijo. Država Jugoslavija, 23 let ji je bilo, je v dobrih desetih dneh izgubila vojno, razpadla je in bila potem razdeljena med osvajalce in njih hlapce. Dobe­ sedno raztelesili so jo! Na veliko več delov in strani, kakor pa so si lahko zamišljali tudi najbolj črnogledi.. . Vse, kar se je zgodilo kasneje, poznamo. Vsem, ki smo »propad 41« doživeli ali o njem kasneje veliko slišali oziroma se še več učili, je ta strahota (ter vse kar ji je sledilo ter trajalo in pravzaprav še traja!) pustila brazgotino v srcu, spominu in za­ vesti. Tuje armade so takrat razdrle ter zasužnjile državo Jugoslavijo ter omogočile, sprožile in razpihale nečloveško vojno med našimi ljudmi, narodi, verami, politiki, ideologijami, grbi in zastavami, med hlapci tujcev in rodoljubi vsakršnih nagnjenj in vesti. Tuje armade so pobile manj naših ljudi, kakor sc jih je pobilo med seboj. Pol stoletja potem, ko se še vedno celijo rane in zdravijo spomini na (ne tako daljni in sploh na pozabljeni) 6. april 1941 in njegove posledice, nas ne ogroža in ne napada nobena tuja armada! V tujini nikomur ni do tega, da bi sprožil ali razpihoval vojno med nami. Vsi nas rotijo, da tega ne počnemo; prosijo in zahtevajo, naj se naši ljudje, narodi, vere, ideologije) politike, grbi in zastave ustavijo v svoji slepi zagnanosti in zgodovinski maščevalnosti... Tujci nam ne nudijo alibija za vsa naša današnja početja kakor leta 1941. »Koljite se med seboj,« se je škodoželjno krohotal evropski fašizem leta 1941. »Spametujte se, pomirite se,« nas roti demokratična Evropa leta 1991. MEMORO Nadaljevanje s 1. strani denicc, nekoč velik in pomem­ ben samostanski kraj, trg od 1457 leta. Ob izviru, znanem menda že v antiki, je v 13. stoletju zrasel samostan dominikank z lepo cerkvijo posvečeno Trem sv. kra­ ljem. Samostan je bil razpuščen leta 1782, a konec prejšnjega sto­ letja spet pozidan (prišle so spo­ korniške magdalenkc iz Poljske), da bi med zadnjo vojno dokonč­ no izginili v plamenih. Še med obema vojnama so bile Studcnti- ce popularno izhodišče pešpoti na Boč. Še nekaj ovinkov in že smo vzpOrcdno z Makolami, trgeem s cerkvijo sv. Andreja (zelo lepa oprema iz 15. stoletja), rojstni kraj enologa Tita Dobrška. Takoj za mostom čez Dravinjo stoji na nevisokem holmu grad Štatenberk, ki je končno dočakal svoj turistični vzpon (če lahko ta ko rečemo). Pod starim gradom ki ga ni več in v katerem je štolo val v 16. stoletju zloglasni in na silni grof Tahi, je v prvi polovici zrasel izjemno lep novi grad Šta­ tenberg. ZEMLJEVIDI P pomoč vam bo Allas Slo­ venije (strani: 115, 93, 94, 95 in 69 ter karte občin Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica in Ptuj. MITREJI Če smo že v Hajdini in če je Ptuj na vrsti' kdaj drugič, si velja v tej vasi ogledati (vsaj) svetovno znana mitreja, kar lepo ohranjena (in zavarova­ na) templja bo$a s perzijsko »osebno izkaznico« - Mitro- sa. Obe svetišči (ostanki tret­ jega so v ptujskem muzeju), posvečeni temu božanstvu: sonca m svetlobe, sta res ne­ kaj posebnega; v obeh so ohranjeni številni oltarji in ol­ tarčki z upodobitvami »legen- v rimskem cesarstvu tekmo-; vato $ krščanstvom (večni boj: svetlobe in teme, zla in do­ brega, krivice in pravice).: Mitrosov kult je bil zelo raz­ širjen in privlačen s svojo mi­ stiko. Ptuj je bil, kakor kaže, eno izmed njegovih pomemb­ nih verskih središč. Kar pov­ prašajte v Hajdini, povedali vam bodo, kje so mitreji in kdo vam jih bo odklenil. HAJDINA*/ KIDRIČEVO) 'LOVRENC APAČE | PODLOŽE, PTUJSKA , gora : JTK breo - 'LEŠJE • • 'PEČKE \Štatenberg A MAKOLE •STUDENICE 23.P0LJCANE j[Boč 979m ZG. KOSTRIVNICA. LOVNIK »\ PODPLAT lemberg V/^ sladka »M jestinje GORA*' Jf /J* ŠMARJE Delo italijanskega arhitekta Camesinija za Attemse. Bil je grajen kot reprezentančni grad, zato občudujemo ne le njegovo zunanjost, štiri trakte z notranjim dvoriščem, temveč zlasti notra­ nji, dvoranski jokras s štukom in stenskimi podobami. Na slednjih je predstavljen takorckoč ves an­ tični Olimp. Eden najlepših ohranjenih in po vojni obnovlje­ nih ter danes uporabljenih gra­ dov v Sloveniji! Okrog gradu je park, ki je prav tako baročna stvaritev istega ar­ hitekta (drevored, bclvederc, vo­ domet itq. - 19 ha), a žal park ne čuti roke znanega vzdrže­ valca ... Pod Marijinim plaščem Pot se vije naprej mimo sotočja Dravinje in Ložnice, kjer so Peč­ ke, vas na razpotju. Na sever gre cesta proti Slovenski Bistrici. Še sledimo Dravinji pod osojami Haloz. Kmalu je Majšperk; dal je ime tekstilni industriji, ki domuje onstran reke v vasi Breg, skozi katerega gre na jug haloška cesta proti Rogatcu. Naša smer pa tu zavije na levo v breg, kmalu smo na vrhu Savinskega, na Ptujski, nekoč Črni, gori. L: i T TP i t tal K '5 X /T 4 * d/ vi * tf 4 govci, obrtniki in furmani so se zbirali v kraju, ki je kmalu postal trg (1447) in je tekmoval celo s Ptujem. Ko so pritisnili Turki, so zgra­ dili tabor, katerega dobršen del je še ohranjen. Za lepo zunanjš­ čino s sto let mlajšim zvonikom se »skriva« čudovita triladijska notranjščina, ki velja za najpo­ polnejši gotski prostor, ohranjen pri nas. Čudoviti in številni oltar­ ji, med katerimi je na glavnem kamniti relief Marije zavetnice, ki pod plaščem varuje celo galeri­ jo pomembnih osebnosti dobe, v kateri je bila cerkev zgrajena. Freske, prav tako izredno lepe, so iz 20. let 15. stoletja. Cesta se potem spusti na Drav­ sko polje, steče skozi Podlože, prečka rečico Polskavo in veliko ravninsko vas Lovrenc na Drav­ skem polju z veliko baročno cerkvijo »krajevnega« svetnika (15. st.). Potem jo cesta ubere Po Sv. Roku, Sladki gori in Štatenbergu še četrti biser na na­ ši poti - Ptujska gora. Najverjet­ neje najpomembnejši in najlepši med njimi - Marijina gotska cer­ kev. Današnje svetišče je nastalo v 14. stoletju in postalo takoj znano in romarska pot. Tudi tr- Kamnoseški »avtogrami« vklesani v kamne iz katerih je zgrajena cerkev na Ptujski gori. Pianist Rudolf Buchbinder v CD Boč ima rezervni vrh Lep je s ceste pogled na mogočni Boč, visok skoraj 1000 metorv (21 metrov manj), zelo lepo. oblikovan: stožec, kopa, streha .,. Silvin Sardenko je o Boču zapisal: »Kdorjc pristen krovec, hodi naj čez strehe koč, kdorje res vrhovec, pride naj na krasni Boč,,.« Proti vrhu vodita dve cesti, prva z zahodne strani - do sv. Miklavža in planinskega doma, druga pa z vzhodne straniprav na vrh. Tam se je vgnezdiia vojska, tako da je bil razgledni stolp (prvičpostavljenželeta 1899) preseljen na sosednji, malce nižji vrh. Na vrhu in po priso­ jah je gozdni rezervat (pred- i log za krajinski park) z mno­ gimi zanimivimi in ne prepo­ gostimi drevesi (deloma pra- S°zdP in nižje nad sv Mi- klavžem z redkimi cvetlicami. Vsklopu parkaje tudipodze­ meljska - kraška - jama Ba- lunjača. Velika narvna zna­ menitost, najsevernejša ilir­ ska flora pri nas! Pred planin­ skim domom črni topol z ob­ segom 4,25 m. Dom je odprt vse leto, do vrha Boča je Še pičlo uro hoda. naravnost med Apačami na desni in Kidričevim na levi ter čez že­ leznico do glavne ceste Maribor- -Zagreb, kjer je velika vas Haj­ dina, Zgornja in Spodnja; nato pa še Breg in že smo ob Dravi. Onstran ustavljene vode (Ptujsko jezero) se kaže slikoviti in en­ kratni Ptuj! O njem drugič, mimo poti, samoo njem. DRAGO KRALJ Prihodnjič; Iz Dravograda v La­ botsko dolino V sredo, 10, aprila ob 19.30, bo v Cankarjevem domu klavirski ve­ čer v izvedbi nemškega pianista Rudolfa Buchbindrja. Rogaška Slatina: Folklorni večer V torek. 9. aprila, bo v Kristalni dvorani večer jugoslovanske folklo­ re, na katerem bodo zaplesali ple­ salci skupine France Prešeren iz Celja. Začetek ob 20. uri. Turneja Mihe Pogačnika Slovenski violinist Miha Pogač­ nik, ki živi v ZDA, svetovni popot­ nik, pobudnik festivala Idriart, koncertira po vsem svetu. V na­ slednjih dneh bo skupaj z angle­ škim pianistom Alanom Nevvcom- beom nastopal na koncertih pri nas: v ponedeljek, 8. aprila ob 19. uri bo na Brdu pri Kranju protoko­ larni koncert; naslednji dan, 9. aprila ob 19.30, bosta umetnika na­ stopila v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani; v četrtek, 11. aprila ob 19.30 se bosta v muze­ ju Mimara predstavila zagrebške­ mu občinstvu; v soboto, 13. aprila ob 20. uri pa bosta skupaj s komor­ nim orkestrom Carnium nastopila v župnijski cerkvi v Kranju. Igor Ozim v Rogaški Danes, 5, aprila ob 20. uri, bo v Kristalni dvorani koncert violini­ sta Igorja Ozima in pianistke Anne de Capetani. Filharmoniki v Cankarjevem domu V četrtek, 11. in v petek, 12. aprila ob 19.30, bo v Cankarjevem domu sedmi koncert modrega abonmaja Slovenske filharmonije. Program: D. Zebre, J. Brahms in R. Schumann. Orkester bo vodil nemški dirigent \Volf-Dicter Ha- uschild, solistka bo violinistka Kaja Danczovvska iz Krakovva. Velenje: Na veke naš Mozart V dvorani Glasbene šole Velenje bo v ponedeljek, 8. aprila (ob 20. uri), glasbeni dogodek leta z naslo­ vom - Na veke naš Mozart. Kon­ cert je posvečen dvesto letnici Mo­ zartove smrti. Sodelovali bodo: Komorni ansambel Slovenicum, Irena Baar (sopran), Lidija Horvat (sopran), Branko Robinšak (te­ nor), Tatjana Ognjanovič (klavir) ter Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Dirigent bo Uroš Lajovic. vwww \^ wwvwwwws / vwwwwvwsmwvw \ aavw >/ AlFIJADE 'ALF, Ml GREMO v NABIRAT REGRAT /AčA? PA JE Riše: Nik NE BO VEČ TREBA ) NABIRATI REGRATA ,J£ h ŽELEZA BO ZA VSE /T U tiril vlah LEm F _rT//4 PROGI CELJE - - -vt?MARIBOR. KAŽE, irSDA SO Bili NA DELU Pevski zbori na Vrhniki V osnovni šoli Ivan Cankar bo v petek. 5. aprila ob 20. uri, kon­ cert ženskega pevskega zbora Con- cinite iz Vrhnike pod vodstvom Da­ rinke Fabiani ter Komornega mo­ škega zbora Orfej iz Iške vasi, ki ga vodi Vida Kopač. CD: Mladi mladim V Cankarjevem domu bo v to­ rek, 9. aprila ob 19.30, koncert Mladi mladim: nastopil bo Godalni kvartet Enzo Fabiani. Ljubljana: Otroška matineja V soboto, 6. aprila ob 11. uri, bo v Cankarjevem domu v okviru otroške matineje - plesni koncert blejskega plesnega studia. Svetlana Makarovič v CD V četrtek, 11. aprila, bo znana pesnica in pisateljica priredila pred­ stavo Večerni šansoni Svetlane Ma­ karovič. Spremljal jo bo instrumen­ talni ansambel. Cankarjev dom ob 20. uri. Ljubljana: Večer s harfo Koncertni atelje Društva sloven­ skih skladateljev prireja v ponede­ ljek, 8. aprila ob 19.30 (v Kogojevi dvorani), koncertni večer z naslo­ vom Večer s harfo. Nastopila bo harfistka Pavla Uršič s kronološko predstavitvijo skladb slovenskih in hrvaških skladateljev. Jazz v Cankarjevem domu V ponedeljek, 8. aprila ob 20. uri, bo v Linhartovi dvorani naslo- pil eden najzanimivejših jazz kitari­ stov John Abcrcrombic, basist Marc Johnson in bobnar Peter Er- skine. Obeta sc dober jazz. Lutke v Velenju V soboto, 6. aprila ob 10. in ob 16. uri, bo v mali dvorani v domu kulture v Velenju na sporedu lut­ kovna igrica Jajce. Kogar zanima, kdo vse se lahko izvali iz jajčka, naj sc pridruži deklici Joji na njeni razi­ skovalni poli. Ljubljana: Gostovanje plesnega gledališča Kipos Eksperimentalno plesno gledališ­ če Kipos bo gostovalo v Ljubljani v sredo, 10. aprila ob 19.30 v Lut­ kovnem gledališču. V četrtek, 11. aprila ob 19. uri, pa bodo nastopili v gledališču Koper. Aleksander Jež v Izoli »Marjanca, premajhen sem za­ te!« je naslov uspešnice z najnovej­ še kasete Aleksandra Ježa. To in vse druge bo predstavil na koncertu v izolskem Kulturnem domu v ne­ deljo, 7. aprila ob 17. uri. Pošta Kdor samo na veter gleda, nik­ dar ne seje; in kdor le na obla­ ke pazi, nikoli ne žanje. Prevaljski PTT Pisal nam je Niko Kumer iz Prevalj, strastni reševalec ’ kri­ žank in udeleženec vseh nagrad­ nih iger, do katerih sc dokoplje. Izrazil je željo, da bi Adutov za­ klad lahko iskali tudi v okolici Prevalj. Zatrdno ne moremo za­ gotoviti, morda pa bomo res kmalu tja poslali stotnijo iskalcev. Niko Kumer pa nam je na izle­ tu v Laško tudi izdal, da za po­ što, ki jo pošilja na vse konce, porabi kar precej denarja. Ni sc pritoževal, saj jc bil do sedaj že dvainrridesetkrat med srečnimi nagrajenci. Tako se vse nekako izide. Mi lahko samo ponovimo predlog, naj mu dajo na prevalj­ ski pošti popust, ali pa naj vsaj uvedejo abonentske znamke. ESfi-trn; :3ssrz353HKrasE?