Kazalo.pmd

9 7 Merčun, T.; Žumer, M. Vizualizacija informacij v sistemih za poizvedovanje ckey (1977) predstavi vizualizacijo kot način za odkrivanje zakonitosti v podat- kih in s tem preseže dotedanjo sliko vizualizacije kot zgolj grafične predstavitve podatkov. Najbolj znana definicija opredeljuje vizualizacijo informacij kot »uporabo raču- nalniško podprte, interaktivne, grafične predstavitve podatkov za podporo ko- gnicije« (Card et al., 1999). Med novejšimi prispevki na področju Keim et al. (2006) opredelijo vizualizacijo informacij kot »komunikacijo relevantnih abstraktnih 1 podatkov preko uporabe vizualnega vmesnika«, Zhang (2008) pa kot »proces pretvarjanja podatkov, informacij in znanja v grafične predstavitve za podporo nalog, kot so analiza in raziskovanje podatkov, razlaga informacij, napovedovanje trendov, zaznavanje vzorcev ipd.«. Library Technology Reports (Eden, 2005) v svoji številki na temo vizualizacije podaja še nekatere aktualne opise vizualiza- cije informacij, kot so »transformacija abstraktnih podatkov v vizualno pred- stavitev, ki jo uporabnik enostavno razume«, »visoko učinkovit način, s katerim možgani neposredno dojemajo podatke in odkrivajo znanje znotraj njih« ali »vi- zualna predstavitev podatkov in njihovih odnosov«. Vse definicije nakazujejo, da je glavni namen vizualizacije informacij ustvarjanje modelov, ki uporabnikom pomagajo izboljšati njihove kognitivne sposobnosti, kot sta zaznavanje in ra- zumevanje abstraktnih podatkov ter jim tako omogočijo vpogled, odkrivanje, snovanje odločitev in razlago (Card et al., 1999). 2.1 Vizualizacija in kognicija Card et al. (1999) svojo trditev, da vizualizacija podpira kognicijo, utemeljujejo s študijo Larkina in Simona (1987), ki ilustrira razloge, zakaj je vizualizacija lahko učinkovita pri razumevanju podatkov. Tudi drugi avtorji (npr. Gelernter, 2007; Zhang, 2008; Hearst, 1999; Hawkins, 1999) pišejo, da ljudje hitreje in bolj učink- ovito dojemamo vizualno kot besedilno ali katerokoli drugo predstavitev. Vi- zualizacija naj bi razbremenila delovni spomin za pomembnejše delo, kot je npr. presojanje informacij v bazi, hitrejše procesiranje in boljša razpoznava vzorcev, struktur in zakonitosti, kot so npr. gruče, osamelci, trendi in relacije med spre- menljivkami (Leban, 2007; Shneiderman, 2002). Da zagotovimo učinkovito in uspešno komunikacijo in interakcijo, mora biti vizualna predstavitev narejena tako, da tudi v resnici olajša posameznikov kog- 1 Vizualizacijo v osnovi delimo na znanstveno vizualizacijo in vizualizacijo informacij. Medtem ko je primarna naloga znanstvene vizualizacije zvesta upodobitev resničnih objektov (npr. mole- kul ali vremenskih vzorcev), se vizualizacija informacij ukvarja z upodobitvijo abstraktnih infor- macij, za katere pogosto ne obstaja nobena predstavitev v fizičnem svetu. V prispevku se bomo osredotočili zgolj na slednjo.