zaucer.pdf

Knjižnica 44(2000)1-2 Review article U DC 024.6:65.011.56 Abstract The article describes the importance of self-service in libraries. Individual phases of library services and probability for self-service are analysed. The author gives the ex- ample of the Central Technological Library at the University of Ljubljana, which made some improvements based on diagnostic evaluation and detection of poor perform- ance of some services. Advantages, disadvantages, and economical aspect of self-serv- ice loan unit are given. The application of self-renewals and information on loan trans- actions by phone, with interactive voice response, is described. The library also plans to enable the self-pick up of books ordered by phone. Some ideas for further develop- ment of self-service in the library and its impact on the new library building plans are mentioned. Keywords: libraries, library services, universal availability of publications, computer- ized circulation control, self service, interactive responder 1 Uvod Knjižnice si prizadevajo delovati čim bolj uspešno. Uspešnost delovanja pa je odvisna od številnih dejavnikov. Med njimi so zelo pomembni tisti dejavniki, ki vplivajo na dostopnost knjižničnega gradiva. Univerzalna dostopnost gradiva je tudi eno od temeljnih načel knjižničarstva. Z univerzalno dostopnostjo gradiva ne razumemo le najširše možne dostopnosti kateregakoli knjižničnega gradiva od kjerkoli in kadarkoli (Line in Vickers, 1983), ampak tudi najlažjo, čim bolj direktno, neposredno, hitro, celovito in prijazno dostopnost. Mnoge knjižnice vrednotijo dostopnost svojega gradiva in izvajajo različne ukrepe za olajšanje dostopnosti. Knjižnice so delovno izredno intenzivna panoga. Pri večini knjižnic stroški za plače in drugi stroški, vezani na delovanje (stroški za opremo, materialni in investicijski stroški) močno presegajo stroške za nabavo gradiva. Na Grafikonu 1 je kot primer prikazana struktura stroškov Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (dalje CTK) v letu 1999. Pri tem je potrebno upoštevati, da je bilo v CTK v letu 1999 zaposlenih osem informacijskih specialistov in trije delavci na programih (skupaj 20% zaposlenih), ki niso v neposredni zvezi z gradivom CTK-ja. V mnogih drugih slovenskih knjižnicah je struktura glede na delež stroškov nabave gradiva še slabša zaradi relativno manjših sredstev za literaturo in relativno več zaposlenih. Učinkovitost knjižnic je glede na dodano vrednost v primerjavi z drugimi panogami slaba. 58