URN_NBN_SI_doc-PCLVQ42A

Z norm alizacijo stanja (ustrezna ureditev prostega pristopa, posodibitev izposoje, urejeni katalogi, čitalnica, ločen pionirski od­ delek) smo začeli bolj intenzivno razv ijati čitalniško izposojo, infor­ m ativno dejavnost, delo z m ladino, povezovanje in sodelovanje z okoljem. S čitalniško izposojo smo aktivirali priročni del knjižnega fonda in periodični tisk. V okviru inform ativne dejavnosti pripravljam o: — R edne mesečne oddaje o novih knjigah v Koroškem radiu Slovenj Gradec. O ddaje potekajo že več kot deset let z raznim i dopolnitvam i. Do lanskega leta so naše prispevke b rale napovedo­ valke radia, sedaj pa jih berem o same. O ddaje traja jo do 10 m inut. G radivo pripravim o na osnovi p rebranih del, dopolnimo z biografski­ mi podatki o av torju in o napisanih delih. V eni oddaji posredujem o štiri ali več knjižnih novosti. Vsebinsko priprav ljam o tri vrste oddaj: o leposlovju, s poudarkom na dom ačih delih, o pom em bnih poljudnih izdajah in o m ladinskih knjigah. — V kulturnem časopisu O dsevanja že od začetka izhajanja (1979) posredujem o vse knjižne novosti knjižnice po strokah UDK in dela za m ladino po starostnih stopnjah. — Priložnostno objavljam o v tem časopisu tudi članke o delu knjižnice. Sodelovali smo s prispevkom o knjižničarstvu tudi v mo­ nografiji občine Slovenj Gradec. — V lanskem letu smo začeli z novo dejavnostjo: Razgovori o novih knjigah, ki jih pripravljam o mesečno. P ripravljam o jih na podoben način kot knjižne novosti za radio, vendar zajam em o več del, tako da podamo pregled pom em bnejših novosti za mesec dni. Doslej smo organizirali 10 razgovorov in predstavili okrog 140 knjig. Razgovorov se redno udeležujejo delavke k njigarne M ladinska knjiga. Občasno se jih udeležijo tu d i n ek ateri bralci in pedagogi, ven dar nam še ni uspelo zainteresirati večjega števila bralcev. Zavedam o se pač, da je vse, razen izposoje, v naši knjižnici novo, zato se bodo na novosti bralci šele sčasoma navadili. — N ajpom em bnejša dejavnost, ki je v polni m eri zaživela s preselitvijo in z nastavitvijo višje knjižničarke, je sistem atično delo z m ladino. — Največ dela smo posvetili najm lajšim — cicibanom. Takoj po preselitvi (1980) smo začeli p rip ra v lja ti u re pravljic, čeprav čitalnici še nista bili oprem ljeni. V zgojno-varstveni zavod nam je posodil blazine, na k aterih otroci sedijo med poslušanjem . Za prvo uro smo 140 K n již n ic a 28(1982)1-2