solska kronika 2017 3.indd

421 Poročila in ocene prevlado katoliške Cerkve oziroma simbolno superiornost katoliških državlja- nov. Ustanovitev in delovanje Pravoslavne teološke fakultete pa je omogočilo tudi prenehanje dolgoletne praktične omejitve v obliki pomanjkanja ustreznega profesorskega kadra. V tem času se je namreč na ozemlje Kraljevine Srbov, Hrva- tov in Slovencev naselilo več deset tisoč ruskih političnih emigrantov, ki so svojo domovino zapustili zaradi oktobrske boljševiške revolucije in državljanske vojne. Med njimi se je nahajalo razmeroma visoko število duhovščine, tudi visoko uspo- sobljenih teologov, filozofov in (cerkvenih) zgodovinarjev, ki so tako odločilno pripomogli k intelektualni okrepitvi srbskega pravoslavja. Monografijo Šijakovića in Rakovića University and Serbian Theology odliku- je vrsta pozitivnih lastnosti. V tem pogledu je vredno najprej omeniti dragoceno uvodno umestitev obravnavane teme v kontekst evropske kulturne zgodovine, v kontekst institucionalnega razvoja in refleksije o izobraževanju od antike, Bizanca in srednjega veka do renesanse, razsvetljenstva ter nacionalnih gibanj 19. stoletja. Tovrsten uvod ponuja koristna izhodišča bodisi za nepoznavalce zgodovine pedagogike bodisi za obnovitev že pridobljenega znanja o tej snovi. Podobno pozitivno lastnost je mogoče opaziti v sami zasnovi monografije kot celote in zlasti njenega prvega dela, ki ustanovitev Pravoslavne teološke fakultete obravnava v luči zgodovine srbskega (visokošolskega) poučevanja teologije od njegovih začetkov v prvi polovici 18. stoletja na Ogrskem do razmer v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Največja odlika monografije pa je nemara njena pre- glednost in jedrnatost, ki jo spremlja prava mera med znanstvenim pristopom oziroma diskurzom in dostopnostjo širši izobraženi javnosti. To se med drugim kaže v bogatem slikovnem gradivu in lepi zunanji podobi knjige, pa tudi skozi informativne opombe »pod črto«, ki za posamezno jedrnato obdelano vprašanje bralcu ponujajo vse najbolj relevantne vire in tako klasično kot tudi sodobnejšo pregledno literaturo, s čimer ponujajo pregled stanja srbske in tuje historiografije na specifičnem področju. Med odlike monografije je navsezadnje mogoče pri- šteti njeno objavo v svetovnem jeziku, kakršna je angleščina, s katero si Srbska pravoslavna Cerkev, Pravoslavna teološka fakulteta in z njo Univerza v Beogra- du odpirajo priložnost za večjo mednarodno prepoznavnost oziroma promocijo. Kljub nesporni prevladi pozitivnih lastnosti je v monografiji mogoče opaziti tudi nekatere pomanjkljivosti, pri čemer največ pozornosti vzbujajo občasno predolge povedi, ki otežujejo berljivost teksta, ter na nekaterih mestih pravopisne in skla- denjske napake, ki pričujejo o tem, da angleščina ne predstavlja maternega jezika avtorjev in (sicer nenavedenih) lektorjev. Gledano v celoti je delo University and Serbian Theology vsekakor zgledno. Za podobno publikacijo bi se lahko odločila tudi katera izmed slovenskih (humanističnih) fakultet, v prvi vrsti ljubljanska Teološka fakulteta, ki svoje predzgodovine, nastanka in delovanja, kljub priso- tnosti za to usposobljenih strokovnjakov, doslej še ni predstavila v pregledni, jedrnati, slikovno bogati in v angleškem jeziku napisani obliki. Simon Malmenvall