untitled

Knjižnica 49(2005)3, 113-138 114 directorates covering separate expert fields, with the exception of one public library and the National and University Library. The purpose of the present article is to find out an answer to the question about the above described inactiveness of Slovenian academic, university and special libraries which do not take advantage of offered opportunities, and to discover reasons for it. Conditions under which academic, uni- versity and special libraries operate are described, as well as their effectiveness in following professional development and in the implementation of the accomplishments of library and information profession in their work-field. The mechanisms introduced by the Slovenian state for the measurement of the development of libraries and for the implementation of the provisions to ameliorate the conditions are described. Pro- posals for more active mutual participation and cooperation of Slovenian academic and special libraries at home and in the frames of Europe are presented. Key words : academic libraries, special libraries, Slovenia, library register, benchmark- ing, statistics, international co-operation 1 Uvod Vstop Slovenije v Evropsko unijo prinaša v naše zasebno in poslovno življenje veliko sprememb, ki bodo bistveno vplivale na način našega razmišljanja in delovanja. Država z manj kot dvema milijonoma prebivalcev in z 20.000 km 2 površine je postala bolj kot kdaj koli prej članica najbolj aktivnega in uspešnega dela Evrope. Evropska unija je namreč nenehno razvijajoča se živa povezava držav, ki so se združile, da bi skupaj učinkoviteje uresničevale razvojne cilje. Prostor, v katerem živimo, se gibljemo in delujemo se je ne samo bistveno povečal, tem- več “ postali smo del območja svobodnega pretoka oseb, ki ni omejeno zgolj na ekonomske interese, pač pa zajema tudi politične pravice na naddržavni ravni” (Slovenija in Evropska unija, 2003, str. 19). S tem se je v Sloveniji okrepila za- vest, da smo postali člani velike družine, ki šteje več sto milijonov prebivalcev, kar vsekakor spreminja merila in kriterije, s katerimi lahko primerjamo svoje življenje in delovanje ter ugotavljamo svojo uspešnost. Prav prost pretok blaga je ob prostem pretoku oseb, storitev in kapitala ena od svoboščin, ki so temelj za delovanje notranjega trga EU. EU je torej uvedla “pravila o enakopravnosti in pošteni konkurenci med ponudniki blaga, gradenj in storitev, da bi zagotovila enakopraven dostop do teh dobrin in storitev za potrebe držav članic EU (ibidem str. 15). Lahko rečemo, da je v takšnem urejenem okolju povezovanje in sodelovanje samo vprašanje iniciative, sposobnosti, kreativnosti, odprtosti in delavnosti. Evropska komisija usmerja razvoj in delovanje velikega števila skupnih področij, predvsem gospodarskih. Da bi to lahko uresničila, je bil vzpostavljen obsežen skupni pravni red, skupna politika, skupni proračun, skupne akcije in programi.