kazalo.p65

Knjižnica 46(2002)4, 7-24 8 which all the various types of libraries would participate by helping users to master the information process, successfully orient themselves in the information world and find the relevant information they are searching for. Key words: information literacy, literacy, libraries, user education, information Uvod Tako kot vsaka pismenost je tudi informacijska pismenost opredeljena z okoljem in časom. Opredeljuje jo informacijska družba , v kateri je informacija neskončen proizvod, naše potrebe po nji pa eksistenčne. Opredeljuje jo tehnologija , ki sprem- inja način oblikovanja, hranjenja, dostopnosti in uporabe informacij, ki je raz- širila ne samo količino ampak tudi obliko sporočil. Cilj informacijske pismenosti je bil tudi pri nas, podobno kot v mnogih drugih državah, posredno definiran v skladu s priporočili UNESCA za načrtovanje informacijskega sistema posamezne dežele NATIS 1 , ki zajame vse informacijske službe, med njimi kot podsistem tudi knjižnice, že leta 1979. Sistem naj bi omogočil splošno dostopnost informacij , da bi vsi, ki se ukvarjajo s politiko, gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem, tehnologijo, kulturo in socialno dejavnostjo dobili potrebne informacije. Dostop- nost informacij vključuje dolžnost in odgovornost oblasti, da zagotovi fizično in intelektualno dostopnost informacij vsakomur, da omogoča uresničevanje posameznikove pravice do informiranosti, ki se veže tudi na njegovo pravico do svobodnega odločanja in odgovornega ravnanja. Uveljavlja se z omogočanjem izbire informacij za neodvisno reševanje problemov, za sprejemanje odločitev s kritičnim mišljenjem na vseh stopnjah in ravneh bivanja. Ta čas in naše okolje pa pomembno opredeljujeta tudi raziskovanje in učenje , ki usmerjata oz. označu- jeta način posameznikovega delovanja. Poleg teh so še druge značilnosti razvijajoče se družbe vplivale, da se je v omen- jenem programu zapisala tudi naloga na področju osveščanja posameznikov za uporabo informacij, za kar naj bi ustrezni organi, zlasti pa univerze in druge izobraževalne ustanove, v svoje programe vključevale sistematičen pouk o upo- rabi informacijskih virov. Izobraževalni sistem si prizadeva oblikovati programe po potrebah družbe in posamezne ustanove, bolj ali manj uspešno vključujejo v svoje programe tudi elemente informacijske pismenosti v okviru različnih vse- bin, med njimi so tudi zasebne šole (Marinko, 2002), nobena pa nima sprejetega samostojnega programa informacijske pismenosti, standardov, ki bi pomagali 1 NATIS - kratica za Natinonal Information Systems; Nacionalni informacijski sistem. Ustanovlje- na na Conference intergouvernementale sur la planification des infrastructures nationales en matičre de documentation, de bibliotheques et d’archives v Parizu, leta 1974 (Kert, 1981).