kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)1-2, 257-260 258 Začetki so bili zaznamovani z energijo, pogumom, novimi idejami in s pregle- dom nad družbenim dogajanjem. Razkrili so njegov organizacijski dar. Leta 1957 je zapisal: »Sama kritika in ugotavljanje dejstev je odločno premalo. Ozreti se moramo okoli sebe in prevzeti v mehanizmu družbenega upravljanja in družbenih organizacij določene obveznosti. Če bomo /samo/ čakali, še dolgo ne bo rezulta- tov.« S takšnimi ugotovitvami in usmeritvami je tedaj posebej v ljudskem knjižničarstvu zavel svež veter. Potrebne vpetosti v sočasno družbeno dogajanje se je držal zlasti pri »zagotavljanju javnega interesa na področju kulture«, predv- sem knjige. Aktivnost v družbenih in političnih organizacijah je bila njegova zaveza. Poznal je številne ljudi. Ta znanstva je znal uporabljati v pravem času in na pravem mestu, a vedno v korist stroke in njenih izvajalcev. Kmalu je bil v vrhu slovenskega in jugoslovanskega bibliotekarstva, dejaven v sekcijah in upravnem odboru strokovnega društva. Društvu bibliotekarjev Slo- venije je predsedoval v letih 1956-1957 in 1971-1972. Opazil in reševal je števi- lne težave, od personalnih do globalnih. Pomembna uresničena pobuda iz prvega mandata je društveno glasilo Knjižnica, ki kontinuirano izhaja od leta 1957. V njenem uredniškem odboru je deloval devet let in objavil dvanajst prispevkov. Sočasno sta bila sestavljena programa rednega izobraževanja knjižničarjev na srednji in višji stopnji; slednji (njegov) je bil dobra osnova za skorajšnjo realiza- cijo v Šoli za knjižničarje in arhivske pomočnike. Primer širše skrbi za dostopnost knjig je bilo sodelovanje v Svetu Svobod in prosvetnih društev. V organizaciji je bil prisoten na vseh stopnjah vodenja in bil član uredniškega odbor glasila Sodobna pota (1956-1960). Ob boku leposlovja in prispevkom z različnih področij umetnosti so izhajali njegovi članki o možnih poteh v knjižničarstvu. Knjižnice amaterskih društev so namreč preživljale krizne čase, ker so potrebe bralcev preraščale njihov nivo. Članki so nakazovali smeri napredka in realne možnosti. Programi, načrti in poročila so bili času primerno zanosni in optimistični. Pod okriljem Sveta je izšel prevod skrajšanih tabel UDK. Delavska knjižnica je izpeljala pobudo Sveta, tedaj že Zveze, da so knjižnično mrežo obogatili potujoči kovčki, oblika nestacioniranih knjižnic. Nekateri še služijo namenu. Razsodno je ločeval med modnim in sodobnim, odbral je bistveno. Za sprejeti- mi odločitvami je stal odločno, celo vehementno, kljub občasni skepsi nekaterih sogovornikov in kolegov. Ugleda in zaupanja pa si ni ustvaril s sestankovanji in besedami, temveč z udejanjanjem sprejetega. Njegov odnos do tradicije ni bila praksa povojnega časa. Spoštoval je svoje pre- dhodnike in doseženo v stroki nadgrajeval. Obdržal je predvojno usmeritev Delavske knjižnice in sam vodil širokopotezno nabavno politiko. Potrpežljivo