URN_NBN_SI_doc-L16NFAJD

170 C a p u 1 e t. O, daj mi roko, brat moj, Montague : to bodi tvoja dota hčeri moji, zahtevati ne morem vec. M o n t a g u e . A jaz ti morem dati več; naročil bom iz suhega zlata podobo njeno. In dokler stalo bo veronsko mesto ne bo podobe dragocenejše kakor podoba zveste Julije ! C a p u 1 e t. In jaz takisto Romeu storim, ubogi žrtvi najinega spora! K n e z . Otožen mir nam jutro to prinaša, še solnce se je od bolesti skrilo; pojdite, izpovejte, da vas naša razsodba kazni ali sodi milo. Usodo bridko dotrpela sta Romeo in njegova Julija! (Vsi odidejo.) KONEC.