Knjiznica_3_03.p65

53 Uredništvo ves čas daje prednost člankom, ki obravnavajo področje zdravstve- ne nege (ZN), tistim, ki jih napišejo MS, ter člankom, ki obravnavajo različna medicinska in druga področja in so tudi metodološko dobro zasnovani, predv- sem glede načina razkrivanja in opredeljevanja problema, prikazovanja in raz- pravljanja o rezultatih obravnave ter opreme članka (Strajnar, 1980, 1986). Članki na začetku vsebujejo vse bistvene podatke, ki zanimajo bralca: imena avtorjev, njihov strokovni oziroma akademski in častni naslov, naslov delovne organiza- cije, v kateri so zaposleni, naslov in včasih podnaslov članka (Ob 15–letnici..., 1981). Vera Grbec (1997) poudarja, da postajajo strokovni članki vse bolj kakovostni in so v večji meri plod raziskovalnega dela MS. Časopis tako spremlja razvoj strokovne terminologije in jo razvija ter utrjuje. To dokazuje tudi prva tematska številka, izdana leta 1981, kjer prvič zasledimo za opredeljevanje stroke in njene metodike rabo izrazov zdravstvena nega, zdravstvena nega bolnika oziroma va- rovanca in proces zdravstvene nege (Strajnar in Bokal, 1985). Jarnovičeva (1980) pravi, da sestrski poklic sam nosi odgovornost za bodoče delo, torej morajo tudi MS same preveriti teorijo in prakso v ZN. Poudarja, da je treba k sodelovanju pritegniti čim več MS in zdravstvenih tehnikov z namenom, da bi dobili podatke o njihovem delu, razvoju, problemih in uspehih z njihovih po- dročij dela. Pomemben prispevek pričakuje predvsem od MS, ki so si pridobile in si še pridobivajo dodatno izobrazbo na visokih šolah in imajo dolgoletne izku- šnje na področju ZN. Meni, da mora Zdravstveni obzornik imeti vidno vlogo pri usposabljanju in povezavi MS, pri izmenjavi izkušenj in vključevanju v skupne raziskovalne programe. Pravi še, da je uvedba raziskovalnega dela v ZN nujna, ter da bi bilo potrebno razmisliti o posebni rubriki Raziskovalno delo, v kateri bi sistematično obdelovali metode raziskovanj, organizacijo dela, poročali o rezul- tatih in prenosu raziskovalnih spoznanj v vsakodnevno prakso. V tem smislu se je pomemben korak k izboljšanju kakovosti Obzor Zdr N zgodil v letu 2001: Urbančič (2001) poroča, da so časopis uvrstili med časopise z zunanjo recenzijo in uvedli raziskovalne strani. Obzornik neprekinjeno izhaja že 37 let in v tem času so se vsebine spreminjale ter kakovostno in metodološko napredovale. K razvoju so mnogo prispevale posameznice in posamezniki, ki so vzporedno s pridobivanjem strokovne in univerzitetne izobrazbe objavljali svoje študijske in raziskovalne dosežke in jih posredovali širši javnosti. Nedvomno je Obzor Zdr N veliko pridobil s širjenjem kroga avtorjev in bralcev izven področij ZN. Tako so na primer v zadnjem času v njem objavljali sociologi, zdravniki, socialni pedagogi, psihologi, pravniki in drugi. Z izobraževalnim razvojem v ZN in napredovanju v kakovosti objavljenih člankov se je s časom pojavila tudi potreba po vrednotenju samega časopisa in prispevkov v njem. Da pa bi dosegli strokovno in znanstveno primerljivost in se enakovredno z ostalimi disciplinami uvrščali v strokovno-informacijski prostor Dornik, E.; Vidmar, G.; Žumer, M. Analiza citiranih virov obzornika zdravstvene nege