kazalo.p65

Knjižnica 46(2002)4, 65-85 66 predecessor of the present National and University Library. The criteria for the selec- tion of the collection were influenced by the state regulated implementation of local studies collections into the lyceum and university libraries on one hand and by the growing national consciousness of Slovenian librarians on the other. This process be- gan in the last quarter of the eighteenth century, when local studies material was prescribed in instructions regulating the integration of library materials from the dis- solved monastery libraries to the state supported lyceum and university libraries. These instructions were upgraded by the explicit guidelines concerning local studies collections in the nineteenth century to finally evolve into a legally recognised activity of the national library after the Second World War. Key words : Slovenica, acquisition, national libraries, Slovenia 1 Uvod Naš novi knjižničarski zakon, ki je bil sprejet konec leta 2001, je prinesel šte- vilne novosti, ki pa v knjižničarskih krogih niso sprožile pričakovanih odzivov ali polemik. Zakon je brez obžalovanja strokovne javnosti obšel knjižnični in- formacijski sistem in formalno ukinil matične knjižnice, torej instrumenta, ki sta bila zadnjih dvajset oziroma štirideset let središče našega knjižničarstva. Predvsem matične knjižnice so bile skupaj z matično dejavnostjo - vsaj v knjižničarski zakonodaji, če ne tudi dejansko - temelj našega knjižničnega siste- ma in gonilna sila razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic. Z novim zakonom je na slovenski knjižničarski oder v preobleki osrednje območne knjižnice ponovno stopila pokrajinska knjižnica. Ta vrsta knjižnic je pri nas formalno zamrla po prvi svetovni vojni, v praksi pa je kot študijska knjižnica spet vzniknila po drugi svetovni vojni in se razvijala (čeprav od leta 1961 brez formalnega priznanja) med drugim tudi s pomočjo obveznega izvoda tiska, ki je značilen privilegij te vrste knjižnic. Pomembna novost zakona je tudi formalna potrditev nacional- nega vzajemnega bibliografskega sistema, zasnove katerega najdemo že v osnut- kih jugoslovanskih knjižničarskih zakonov, ki so nastajali v dvajsetih in tride- setih letih preteklega stoletja. Popolna novost pri nas pa je nadomestilo avtor- jem za izposojo gradiva v splošnih knjižnicah, instrument, ki izhaja iz avtorskih pravic, in ki smo ga uvozili iz zahodnoevropske zakonodaje. Zakon tudi prvič poimenuje temeljno zbirko nacionalne knjižnice z uporabo ter- mina slovenika. Čeprav segajo njene zasnove v čas začetkov javnega knjižničarstva na Slovenskem, je sam izraz novejšega datuma, saj je bil v strok- ovni literaturi prvič omenjen šele v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Zbirka slovenike je vsebinsko in formalno izšla iz domoznanske zbirke. Od nje se raz- likuje tako v kriterijih za izbor gradiva kot tudi po pomembnosti zbirke za knjižnico, ki tako zbirko gradi. Kriteriji, na osnovi katerih se gradivo vključuje v zbirko, so (bili) za Slovence, za razliko od drugih, državotvornih narodov, več