URN_NBN_SI_doc-HTPCH14D

75 A. Videc: Izvajanje matične dejavnosti v Hrvaških splošnih knjižnicah , 73–94 Knjižnica, 59 (2015) 1–2 pravne podlage, na katerih županijske matične knjižnice izvajajo svoje naloge, analizi- rati razvitost hrvaških splošnih knjižnic ter primerjati organiziranost hrvaških in sloven- skih splošnih knjižnic. Stanje knjižnične dejavnosti in dejavnost županijskih matičnih knjižnic bo predstavljeno na primeru treh županij, Bjelovarsko-bilogorske, Primorsko- goranske in Zadarske, središč izvajanja matične dejavnosti. Na podlagi zbranih javno objavljenih statističnih podatkov o delovanju hrvaških splošnih knjižnic bo narejena analiza nekaterih knjižničnih kazalnikov, njihova primerjava z določili Standardov ter predstavitev temeljnih učinkov izvajanja matične dejavnosti za splošne knjižnice v teh županijah. Na podlagi primerjave zakonskih podlag za izvajanje dejavnosti splošnih knjižnic na Hrvaškem in v Sloveniji ter s primerjavo nekaterih kazalnikov razvoja splo- šnih knjižnic bo izdelana primerjava med organiziranostjo splošnih knjižnic v obeh dr- žavah, še posebej zato, ker obe državi izhajata iz nekdanje skupne države, v kateri je bil v veljavi enoten sistem organiziranosti splošnih knjižnic s piramidalno strukturo, kate- re osnova so bile občinske matične knjižnice, njen piramidalni vrh pa je predstavljala nacionalna knjižnica (Kamenik, 1978). Po slovenskem Zakonu o knjižničarstvu (1982) so naloge matičnih knjižnic obsegale utrjevanje in razvoj strokovnosti, organiziranosti, povezanosti in enotnosti knjižnic v knjižnično-informacijskem sistemu tako, da so skrbele za strokovno izpopolnjevanje delavcev, usklajevale politiko nabave knjižnič- nega gradiva, vodile razvid knjižnic, usmerjale izločeno knjižnično gradivo splošnih knjižnic, spremljale, ocenjevale in usmerjale strokovno knjižnično delo na podlagi po- datkov, ki so jih prejemale od knjižnic in z neposrednim nadzorom njihovega dela ter obveščanjem knjižnic o ugotovljenih pomanjkljivostih. Republiški matični službi pa je Zakon dodal še nalogo razvijati knjižničarsko stroko, spodbujati in organizirati razi- skovalno delo, organizirati strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev in voditi centralne kataloge. Zakon je hkrati uveljavil povezanost knjižnic. Osrednje splošnoizbraževalne knjižnice so bile po tem zakonu središča za horizontalno povezavo knjižnic, v knjižnič- nem informacijskem sistemu pa so bile knjižnice z določenimi nalogami tudi vertikal- no povezane, npr. z republiškim usmerjanjem matične dejavnosti in z domoznansko dejavnostjo (Novljan, 1999). Po osamosvojitvi je Republika Hrvaška v sistemu ohranila izvajanje matične dejavno- sti, v Sloveniji pa je Zakon o knjižničarstvu (2001) sistem matičnosti in državno matično službo ukinil ter uvedel štiri posebne naloge osrednjih območnih knjižnic (zagotavlja- nje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, strokov- no pomoč knjižnicam svojega območja, usklajevanje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva ter usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja), kate- rih vsebino podrobneje določa Pravilnik o izvajanju posebnih nalog osrednje območne knjižnice (2003). Posebne naloge izvaja deset osrednjih območnih knjižnic, nacionalna knjižnica pa usmerja strokovno delo svetovalnih služb v osrednjih območnih knjižni- cah in usklajuje izvajanje domoznanske dejavnosti.