solska kronika 2018 3 splosna.indd

21 Podružnična šola in njene prednice pred 1958 Fran Rant, Pozabljeni, Učiteljski tovariš, 11. 3. 1920, str. 1–2. Janez Sagadin, Kvantitativna analiza razvoja osnovnega šolstva …, Osnovna šola na Slovenskem, Ljubljana 1970, str. 65–170. Andrej Šavli, Pripombe k učnem načrtu za niže organizirane osemletne osnovne šole, Sodobna pedagogika, 1952, str. 73–86. Šolstvo na Kranjskem v šolskem letu 1904/05, Učiteljski tovariš 16. 11. 1906, str. 419. B. Šuštar, Pogled na razvoj šolstva na Cerkniškem, Šolska kronika, zbornik za zgodovino šolstva, 25, 1992, str. 103–120. B. Šuštar, Podružnične šole v ogledalu časa, »Pokažimo, kar imamo!« Učila in učni pripomočki na podružničnih šolah skozi več kot pet desetletij. Ljublja- na: Slovenski šolski muzej, razstavni katalog, 2008, str. 1–2. Marta Trobec, Iz dveletne prakse podružničnih šol, Pedagoška služba 3, Zavod za prosvetno-pedagoško službo Koper, 1964, str. 3–25. Frančišek Trost, Ekskurendna (izgredna) šola, Učiteljski tovariš, 15. 3. 1890, str. 83–84. Povzetek Podružnična šola in njene prednice pred 1958 Podružnična šola je v našem šolstvu zanimiva in prepoznavna organizacij- ska šolska oblika, ki je starejša kot šest desetletij, ko je takšno poimenovanje niže organiziranih šol uvedla osnovnošolska zakonodaja leta 1958. Podružnične šole zaznamuje pouk otrok v prvih šolskih letih, predvsem v kombiniranih oddelkih, in organizacijska povezanost z bližnjo večjo šolo. V obdobju prve jugoslovanske države je šolski zakon 1929 uzakonil oblike pouka v zasilnih šolskih izpostavah, to je v šolskih stanicah , tj. postajah (s poukom po tri dni na teden) in v ambulatnih šolah (s krajšim polletnim poukom, a vse dni) za vsaj deset do dvajset šoloobveznih otrok. Šolska zakonodaja v avstrijskem obdobju pa je po 1868 poznala ekspoziture ali izpostavljene šole (nem. die Expositur oder Excurrendo-Station) kot posebno obliko šole, ki je sodila k večji šoli (npr. dvorazrednici) in omogočala šolski pouk tudi otrokom v oddaljenih krajih ter postopen nastanek samostojne šole. Po letu 1960 vplivajo na zmanjševanje števila šol, tudi podružničnih in po- sebej kombiniranih oddelkov, poleg demografije tudi boljše prometne povezave. Zaradi majhnih oddelkov zaznamuje pouk na podružničnih šolah zavzet osebni odnos učencev in učiteljic/učiteljev in domiselnost pri uporabi aktivnih metod pouka. Pri šolskem utripu podružnične šole izstopa dejstvo, da so učenci zelo radi v šoli, se vanjo tudi vračajo po pouku, saj je šola privlačna, prijazna in za- nimiva ter pogosto žarišče kulturnega življenja kraja. Prihodnost podružničnih šol je odvisna predvsem od demografskih gibanj. Delovanje teh šol od leta 2000 povezuje Društvo učiteljev podružničnih šol (http://www.dups.si) .