URN_NBN_SI_doc-G3GN0AT3

350 Šolska kronika • 3 • 2015 za neposredno spoznavanje snovi in vir za gradivo različnih šolskih zbirk. Vsaka šola bi morala imeti za pouk naravoslovja zbirke, kot so npr. zbirka kamnin, zemlje, rudnin svojega okoliša; herbarij: zelenjave, zdravilnih rastlin, strupenih rastlin; zbirko žuželk, živalskih kož, rogov; zbirko skorij dreves, vertikalnih in horizontalnih prerezov debel; zbirko industrijskih rastlin in zbirko orodja za vzgojo sadnega drevja. Večino teh zbirk bi lahko zbrali na šolskem vrtu. Nemci so nekaj več pozornosti pripisovali gospodarskemu pomenu šolskih vr- tov, niso pa zanemarjali njegove vzgojno-izobraževalne vloge. Ostale države zahodne Evrope so bile blizu eni od omenjenih alternativ. Zahodnoevropske države se niso kot mi izgubljale v jalovi razpravi, kakšno gospodarsko ali vzgojno-izobraževalno vlogo naj imajo šolski vrtovi, pač pa so iskali uspešne načine povezovanja. Naša pedagoška periodika je prenašala izkušnje zahodnoevropskih držav in s tem zagotavljala dobro teoretično osnovo. Že tedaj so ugotavljali, da je potrebno tuje izku- šnje sprejemati kritično. Tisto, kar nam ustreza, je potrebno sprejeti, ostalo pa zavrniti. »Nemci, na primer, imajo veliko literature o delovanju v ljudskih šolah, oni so nam tudi najbolj dosegljivi. Zato mislim, da moramo preučiti njihove zapise o tem in se ne smemo sramovati sprejeti tisto, kar nam ustreza, in opustiti, kar ne ustreza našim razmeram« . 1 Obdobja v razvoju šolskih vrtov na Hrvaškem Časovni in vsebinski razvoj šolskih vrtov lahko prikažemo skozi šest obdobij. Začetki in razvoj šolskih vrtov na Hrvaškem do leta 1918 2 a. Prva fragmentarna poročila o šolskih vrtovih XI–XVIII. stoletje Prvi šolski vrtovi so bili po svojem značaju botanični. 3 Stali so ob šolah ali so bili splošno dostopni – javni. Ker so se tudi javni vrtovi uporabljali za potrebe šolskega pouka, jih lahko štejemo za šolske vrtove. Sledimo jim lahko od XI. stoletja. »Leta 1023 je bil postavljen samostan Sv. Benedikta na otoku Lokrum. Benediktinski samostani so bili središče poljedelstva in obrti in so prispevali k boljšemu materialnemu polo- žaju kraja, v katerem so delovali. No, njihova glavna dejavnost je bila vzgoja in poučevanje«. 4 1 V., 1880, 290. 2 Pregled šolskih vrtov na Hrvaškem do leta 1918 temelji na avtorjevem članku: Munjiza Emerik, Školski vrtovi u osnovnom školstvu Hrvatske do 1918. godine, Anali za povijest odgoja, 1, Zagreb, 1992, str. 93–102. 3 Botanični vrtovi so zasajeni z drevesi in grmičevjem. V šolske namene jih uporabljajo za sprehode, nazorni pouk. Prvi botanični vrt je bil ustanovljen leta 1593 v Heidelbergu. Iz gospodarskega razloga so nato začeli ustanavljati vrtove ob sirotišnicah in šele kasneje so ti prevzeli tudi vzgojno- izobraževalno vlogo. 4 Adamović, 1885, 9.