untitled

Knjižnica 50(2006)1-2, 123-143 126 oziroma najlažje označili z »webometrijo«, glede na to, da so se termini, kot so biblio-/sciento-/infor-metrija že dodobra uveljavili. Poleg termina webometrija je v tem kontekstu zanimiv tudi izraz spletometrija 1 , vendar je tudi jezikovno sporen. Mnogi slovenisti namreč oporekajo skovankam, ki so rezultat mešanice slovenske besede in tujke, v primeru spletometrije pa bi šlo ravno za to. Omeniti je potrebno tudi, da je bila razširitev bibliometrije z merjenjem oziroma upo- rabo svetovnega spleta v Sloveniji že zgodaj omenjena (Južnič, 1999) in predla- gano poimenovanje (webometrija) pri nas že uporabljeno (Bartol, 2002; Južnič, 2005; Mur, 2005). Same študije so se začele pojavljati v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, osredotočene so bile predvsem na naravo, strukturo in vsebino Svetovnega spleta. Sprva so bile uporabljene le klasične metode, kasneje pa aplicirane modernejše bibliometrijske/informetrijske metodologije. Najbolj zanimiva področja za proučevanje so bila prostranost oziroma množičnost rabe in vsebine spleta, struk- ture povezav in iskalni stroji (iskalniki). V istem letu, ko je bil podan termin webometrics (1997), je pričela izhajati ele- ktronska revija » Cybermetrics «, ki jo je osnoval španski inštitut CINDOC ( Centro de Información y Documentación Científica )iz Madrida. Cybermetrija ( cybermetrics ) je za razliko od webometrije termin, ki povezuje informetrijo s celotnim Inter- netom, ne le svetovnim spletom. Samo področje revije je usmerjeno k razisko- vanju v bibliometriji, scientometriji in informetriji, s posebnim poudarkom na njihovi povezavi z internetom, evalvaciji elektronskih revij na svetovnem spletu in aplikaciji informetrijskih tehnik v spletnem komuniciranju (Wilson, 1999). Izraz se ni toliko »prijel« kot izraz webometrija in ni malo avtorjev, ki ju kar izenačujejo. Ti so namreč mnenja, da gre pri obojih za spletno aplikacijo bibli- ometrijskih metod. Slika 1 ponazarja odnos med posameznimi metrijami. Webometrijo bi v takšnem razmerju lahko bolj natančno opredelili kot raziskovanje kvantitativnih pogle- dov ustvarjanja in uporabe informacijskih virov, strukture in tehnologije sve- tovnega spleta, zasnovane na bibliometrijskih in informetrijskih izhodiščih ter metodah. Cybermetrijo pa lahko opredelimo kot raziskovanje kvantitativnih pogledov ustvarjanja in uporabe informacijskih virov, strukture in tehnologije celotnega interneta, zasnovane na bibliometrijskih in informetrijskih izhodiščih ter metodah (Björneborn in Ingwersen, 2004). Res je, da so danes vse bolj zabrisane razlike med svetovnim spletom in internetom, predvsem zaradi praktičnih razlo- gov ju pogosto celo ne ločujemo več. To je tudi problem ločevanja med webometri- jo in cybermetrijo, zato ju, kot smo že poudarili, nekateri avtorji izenačujejo. To bo manj ali več prisotno tudi v tem besedilu. 1 Avtorja članka bi se rada zahvalila recenzentu, ki je izpostavil problem in ustreznost prevoda angleškega termina webometrics.