untitled

Knjižnica 50(2006)1-2, 123-143 124 1 Uvod Bibliotekarska in informacijska znanost je danes sicer v družboslovju utemelje- na znanstvena disciplina, a z zelo širokim, interdisciplinarnim pristopom, ki se odraža tako v predmetu proučevanja kot tudi v raziskovalnih metodah. Predmet proučevanja, ki je bil v začetku vezan na knjižnice kot ustanove in dejavnost, ki jo opravljajo, se je širil skladno s širitvijo obojega, ustanov in dejavnosti. Naj- večjo širitev je dosegla s splošno uveljavitvijo svetovnega spleta (malce pones- rečen, a danes kljub vsemu uveljavljen prevod za World Wide Web – WWW ). Svetovni splet je tako informacijsko-komunikacijsko orodje kot tudi dejavnost, ki je zajela vse segmente družbe in »ustanove« ter je virtualno prisotna v večini domov in zavesti sodobnih ljudi (žal z izjemo tistih, ki so tudi socialno ali dru- gače deprivilegirani). Podobno je tudi z raziskovalnimi metodami. Te uporabljamo in razvijamo v bib- liotekarski in informacijski dejavnosti zato, da z njimi raziskujemo obstoječe, to bolje razumemo in hkrati iščemo boljše rešitve ter si odstiramo bodočnost. Razumljivo je, da je svetovni splet, s tem ko je postal del naše vsakdanjosti, postal zanimiv tudi kot predmet raziskovanja. Pri raziskovanju je predvsem pomem- bno kakšne metode uporabljamo, da bi dosegli optimalne rezultate pri razisko- vanju svetovnega spleta. Ker gre v tem primeru za nove načine in pristope k ob- javljanju, je eden od možnih načinov raziskovanja te oblike objavljanja tudi uporaba bibliometrijskih metod. Bibliometrijske metode so danes pomembne in uveljavljene metode znotraj bib- liotekarske in informacijske znanosti ter predstavljajo tudi eno izmed najbolj aplikativnih znanstvenih disciplin na tem področju. Predmet njenega razisko- vanja so kvantitativni aspekti znanosti, saj spremlja razvoj znanstvene dejavnosti in vrednoti njeno uspešnost. Nastala je kot statistična bibliografija, torej kot del bibliografije, te najstarejše bibliotekarske raziskovalne metode. Njeno najbolj znano in uporabljano orodje je analiza citiranja. Le-ta se bolj ali manj veže na objavljanje oziroma različne vrste publikacij. S scientometrijo, znanostjo o zna- nosti, se slednje prenese na proučevanje znanosti kot celote; poleg tega imajo v sklopu scientometrije pomembno vlogo tudi študije komunikacije v znanosti ter znanstvene politike. Termin informetrija se je kot sinonim za združitev meta-koncepta bibliometrije in scientometrijezačel pojavljati v osemdesetih letih 20. stoletja. Na kratko lahko definiramo informetrijo kot proučevanje kvantitativnih aspektov informacij v kakršnikoli obliki (Tague-Sutcliffe, 1992). Le-to zajema merjenje oseb, skupin, institucij, držav; publikacij in drugih virov informacij; disciplin in področij ter procesov iskanja informacij. Informetrijo tako ločujejo od svojih matičnih dis- ciplin nova področja, navezujoča se na merjenje in značaj informacij ter pred- vsem merjenje in proučevanje sistemov za iskanje informacij ( information retrieval