untitled

175 Kodrič-Dačić, E. Zunaj Gutenbergovega vesolja V svojem referatu bom poskušala prikazati izzive, pred katere nas elektronske publikacije postavljajo in obenem problematizirati nekatera uveljavljena stali- šča. 2 Izzivi elektronskih publikacij kot objektov zbiranja in hranjenja 2.1 Publikacija in njen dvojni pomen Predmet bibliotekarskega zanimanja in dela je publikacija. Zato o problematiki elektronskih publikacij ne moremo govoriti, če prej ne razjasnimo, kako in na katerih nivojih publikacija sploh obstaja. Formalna definicija publikacije opisu- je publikacijo kot zapis informacije na kateremkoli mediju, ki je razmnožen in namenjen javnosti. Ta sicer korekten opis določa le konstitutivne dele publikaci- je, ki pa so že sami po sebi kompleksni predmeti oziroma področja, okoli katerih so se razvile cele znanstvene discipline. Definicija tako abstrahira semantični nivo zapisa, njegov kodikološki nivo (jezik in pisavo, v katerem je vsebina za- pisana), na materialnem nivoju pa obide tehnike zapisa, materiale, uporabljene za zapis (tinte, tuše, tiskarske barve, s katerimi je informacija zapisana), medij, na katerem je nastal zapis (papir, pergament, magnetni trak…), način reproducira- nja publikacije, tehnike vezave in podobno. Vsi ti elementi namreč sestavljajo publikacijo in so v določenem kontekstu prav tako pomembni kot njena vsebina. Ali povedano drugače: čeprav je primarni namen publikacije zapis informacije oziroma prenos sporočila, to ni edini nivo, na katerem publikacija obstaja. Publikacija nam tako s svojo vsebino kot s svojo materialno pojavnostjo kaže stopnjo razvoja in značilnosti kulture oziroma družbe, v kateri je nastala. Če hočemo torej razumeti pomen publikacije v naši kulturi, potem jo moramo razumeti kot kompleksen predmet v njeni pragmatič- ni informativni in kulturni razsežnosti. Poleg tega imajo publikacije v naši kulturi poseben vrednostni presežek. Knjiga, to je publikacija v obliki kodeksa, ima pomen in vrednost, ki je neodvisna od kvalitete oziroma vsebine in oblike konkretnega primerka. Po izročilu so prvi zapisani teksti (tako kakor pisava sama) prihajali iz božjih ust ali iz ust njihovih odposlancev in namestnikov na zemlji. Beseda, zapisana na pergament ali papir, vezan v obliko kodeksa, je definirala našo kulturo do te mere, da še danes, ne glede na vse zlorabe zapisane besede v preteklih stoletjih, dojemamo njeno uni- čenje ali prepoved kot enega izmed najhujših etičnih prekrškov.