Kazalo.pmd

Knjižnica 51(2007)1, 115-140 116 institutions. The main goals of the project have been to increase public access to these publications and to achieve their long-term preservation. The role of the National Li- brary of Germany, the Faculty for Civil and Geodetic Engineering of the University of Ljubljana, and the National and University Library of Slovenia was to critically evalu- ate and guide the development of the partners’ digital archives. In this regard, a spe- cific evaluation methodology, which focused on the organizational, technical and user aspects of the digital archives, was set up. The methodological approach with special emphasis on the organizational and user aspects is presented in the article. Key words: digital archives, digital repositories, evaluation, methodology, internation- al projects 1 Uvod V informacijski družbi je postal internet in digitalni dostop do informacij nepre- cenljivega pomena. Informacije nastajajo v digitalni obliki ali se ustvarjajo s pretvorbo iz analognih oblik z namenom čim lažjega in takojšnjega dostopa. Kot posledica tega število digitalnih vsebin drastično narašča, za njihovo shranjevanje, vzdrževanje in organiziran dostop pa so potrebne posebne računalniške aplika- cije, ki jih imenujemo digitalni repozitoriji. Ti že nekaj let vznikajo kot gobe po dežju, njihova življenjska doba pa je navadno kratkotrajna. Običajno se organi- zacija oz. inštitucija, lahko pa tudi posameznik, odloči, da bo zgradil digitalni repozitorij, kjer bodo shranjeni dokumenti v digitalni obliki in ki bodo na voljo različnim uporabnikom. Z zaključkom projekta, ki je omogočil finančni zagon digitalnega repozitorija oz. prenehanjem delovanja institucije, se navadno konča tudi zbiranje in ponujanje dostopa do zbranih dokumentov. Kriteriji nadaljnjega hranjenja so nedorečeni, in nihče si ne upa prevzeti odgovornosti za vzdrževanje dostopa do digitalnih vsebin. Digitalne zbirke in vsa do tedaj vložena sredstva so za vselej izgubljeni. Zavedajoč se tega problema, so knjižničarji že konec 90-tih let začeli iskati re- šitev problematike trajnega ohranjanja. Prvi pomemben mejnik je bil objava te- oretičnega modela za odprti arhivski informacijski sistem (OAIS) (Reference Model…, 2002), ki so ga vesoljske mednarodne agencije oblikovale na pobudo Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) z namenom, da bi našle rešitve za trajno ohranjanje tako dragocenega digitalnega gradiva, pridobljenega prek satelitov. OAIS je opisoval zelo na splošno vse procese in elemente pri vnosu, arhiviranju in dostopu do digitalnih objektov, ki jih mora vključevati vsak digital- ni arhivski sistem. Bil je tako pomemben, da so ga vse institucije, ki so oprav- ljale funkcijo digitalnih arhivov, prevzele in prilagodile svojim potrebam. Leta 2003 je bil proglašen za ISO standard (ISO-14721).