zaucer.pdf

137 Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210) Kot piše kolegica Šauperl, smo direktorji knjižnic res najbolj odgovorni za raz- voj takih storitev, ki bodo imele smisel v naši družbi. Osnovni smoter visoko- šolskih knjižnic je zagotavljanje dostopa do zapisanih virov znanja. Slovenija je leta 2006 prispevala k svetovni produkciji dokumentov (člankov) le delček odstotka (0,17 % po oceni v http://www.scimagojr.com/countrysearch.php? country=SI, pogledano 11. 3. 2008), zato je zagotavljanje dostopnosti tuje litera- ture ključno za slovensko znanost. Ravno zaradi tega smo se pred leti v CTK z veliko zavzetostjo lotili konzorcijske nabave elektronskega knjižničnega gradi- va (revij in knjig), zaposlili nove ljudi, usposobili sodelavce za postopek javnega naročanja in prestrukturirali oddelke. Na eni strani imamo velik uspeh, uporab- niki so zadovoljni, konzorcijski partnerji so zadovoljni, dostopnost je glede na vložena sredstva velika, količina uporabljenih elektronskih dokumentov je veli- ka. Ob tem pa se mnogi uporabniki sploh ne zavedajo, da koordinacijo storitev zagotavlja CTK (najhujši primer: eden od zadolženih prodekanov na UL nas je pokaral, zakaj »nerazgledani« knjižničarji še vedno vztrajamo na nakupu tiskanih revij, če pa je vse že brezplačno na spletu; pri tem ni vedel, da vsebine, ki so mu dostopne, niso brezplačne in da temeljijo na plačanih tiskih in drugih licenčnih stroških). Po drugi strani pa zaradi tega doživljamo nizke udarce. Sam eno leto nisem uspel na reelekciji, ker sem na seji upravnega odbora COSEC-a naspro- toval predlogu NUK-a za izvolitev predsednika. Da pa sem imel na tisti seji prav, kaže razplet dogodkov: upravni odbor se pod izvoljenim predsednikom ni nikoli več sestal, COSEC ni spoštoval v pogodbi določenih obveznosti, upravnemu od- boru je potekel mandat, novi ni bil imenovan. Le kolegica iz NUK, direktorica COSEC, pridno skrbi za nekaj konzorcijskih nabav. Da bodo nabavljene elektronske revije čim bolj uporabljane, je pomembno ime- ti tudi primerna orodja za preiskovanje. Zato dodajam primer pomembne nabave združevalnega iskalnika za digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani (http:// dikul.uni-lj.si/ ). Ker od spomladi 2004 dve leti ni nič kazalo, da bo Univerza v Ljubljani združevalni iskalnik nabavila, je CTK rezerviral sredstva in ponudil, da ga nabavi, pa je bila ponudba na seji Knjižničnega sveta UL na predlog pred- stavnice NUK zavrnjena in so morali uporabniki še skoraj dve leti čakati, da je UL iskalnik končno nabavila. Posledica je, da dragi nabavljeni elektronski viri niso bili toliko uporabljani, kot bi lahko bili. Da pa se od časa do časa posredno ali neposredno politika meša v strokovno delo knjižnic in s tem zmanjšuje uspešnost poslovanja, smo direktorji tako ali tako navajeni. Spremembe v družbi so v zvezi s knjižničarstvom velike. Knjižnični katalogi Googlu in drugim iskalnikom po mojem ne morejo in ne bodo uspešno konku- rirali, razen če se ne bodo prilagodili tako po dosegljivosti kot po prijaznosti. Če pa bi knjižnice ostale brez proračunskih sredstev in bi morale poslovati na os- novi tržnih zakonitosti, bi morale tudi OPAC-e hitro in korenito spremeniti. O