zaucer.pdf

Knjižnica 52(2008)1, 123-132 136 in DC pa le okrog 0,5 promila. To potrjuje domnevo, da se UDK zelo malo upo- rablja za iskanje. Se pa oba iskalna indeksa po navedbah IZUM-a vsakodnevno uporabljata v številnih drugih aplikacijah COBISS-a. Ocenimo še strošek enega iskanja po UDK na osnovi stroška izdelave vrstilcev UDK. Predpostavimo, da porabijo bibliotekarji za izdelavo enega vrstilca UDK povprečno pet minut. Če to pomnožimo s številom novih zapisov v COBIB.SI , dobimo porabljenih 15.600 ur ali z oceno 20 EUR/uro približno 310.000 EUR, torej okrog 29 EUR na eno iskanje po UC ali DC. To je za približno desetkrat več, kot stane en vpogled v celotno vsebino povprečnega znanstvenega članka iz pa- ketov elektronskih revij. Večkrat poslušam izjave, da moramo bibliotekarji naučiti uporabnike več o UDK. V tem se bibliotekarji razlikujemo od drugih ljudi, dejavnih na sorodnih področjih: drugi namreč ne učijo uporabnikov, ampak se sami ob njih naučijo, kako pri- jaznejše izdelati svoje storitve, saj jih v to sili trg. Moj predlog v zvezi z UDK je naslednji: ker glede na COBISS in SICRIS UDK-ja ni možno takoj opustiti, naj NUK in IZUM objavita minimalne še sprejemljive vrstilce. Za bogatejše vrstilce naj se odloča vsaka knjižnica zase. Nadalje se vprašajmo, ali smo z našim zavedanjem sploh že prestopili v elektron- sko dobo. Navedel bom primer, ki kaže, da midva s kolegico prof. dr. Šauperl, nekako še nisva povsem. Na posvetu o inventarizaciji in obdelavi integrirnih virov leta 2007 (Zapisnik, 2007) je kolegica Šauperl pozvala občinstvo, ali le ne bi obdelovali elektronskih dokumentov enako kot tiskane. Tedaj sem odgovoril z vprašanjem, kako naj na klasičen način obdelamo red velikosti milijon patent- nih dokumentov, ki jih imamo v CTK, saj niti nekaj desettisoč standardov ne moremo. Sam tedaj sploh nisem vedel (pa tudi nihče drug v CTK), koliko doku- mentov knjižnica sploh ima. Šele kasneje sem kolega prosil, naj natančneje oce- ni količino patentnih dokumentov, ki jih imamo zapisane na CD-ROM-ih in DVD- jih, lepo zložene v naših predalih. Čez nekaj dni mi je prinesel trenutni podatek okrog 23 milijonov, ki ga je povzel po seznamih, žal pa se je pri tem zmotil. Na koncu leta 2007 smo v CTK imeli 5.354.847 patentnih dokumentov z letnim pri- rastom 431.933 dokumentov. Če bi dokumente kolega samo štel (ne obdeloval!) in za vsakega potreboval po pet sekund, bi jih preštel v kakšnih 5 letih. Priznam svoj greh, da nisem niti približno vedel, koliko dokumentov imamo v knjižnici in da se nisem zavedal, da imamo do dokumenta natančno v COBISS-u s tem obdelanega le okrog 4 odstotke gradiva, torej še nisem prestopil v elektronsko dobo. Kolegica Šauperl pa naj sama oceni, koliko desetletij bi potrebovali za klasi- čno obdelavo naših patentnih dokumentov za COBISS (vsak od teh dokumentov pa že ima vrstilec patentne klasifikacije in je že uvrščen v svetovne spletne kata- loge).