URN_NBN_SI_doc-AK09A1OQ

zadnji odstavek: »Brez dobre m etode ne moremo upati, da bomo rešili številne problem e, s katerim i se spopada bibliotekarstvo vse­ povsod po svetu. Kot bibliotekarji se bolj nagibam o k tem u, da po dispoziciji svojega tem peram enta prej ,delujem o’, kot mislimo. Na­ ša strokovna lite ratu ra vedno znova ponavlja, da potrebujem o po­ klicno filozofijo. M orda lahko z razm išljanjem o našem početju z vidika prim erjalne m etode pom agamo izoblikovati poklicno filo­ zofijo in dosežemo v tem procesu boljše m ednarodno razum evanje.« Na koncu se m oramo ponovno v rniti k uvodnem u govoru pred­ sednika H erm ana Liebaersa. V tretjem delu svojega govora je go­ voril o novi stru k tu ri FIAB. Ne bi se ustavljali ob predvideni profesionalizaciji v sekretariatu in ob statutu, om eniti pa moramo novo posebno delovno skupino, ki se u kvarja z deželami v razvoju, in katere delo je omogočila subvencija kanadske m ednarodne agen­ cije za razvoj. Ta skupina je organizirala za bibliotekarje iz de­ žel v razvoju pred kongresom ali bolje kot uvod v kongres posvet za okroglo mizo, na katerem so razpravljali o specifični proble­ m atiki bibliotekarstva v teh deželah. Na koncu je Liebaers pred­ lagal, da bi v naslednjih dveh letih razm išljali o zvezi sami in poskušali iz nje napraviti močno strokovno organizacijo. G lavna tem a na zasedanju 1. 1975 bo organizacija FIAB. Stalna rast zveze kaže, da je potrebno porazdeliti zanim anje za m edna­ rodno delovanje. Predsednik je predlagal, naj bi se organizirala specializirana srečanja v okviru FIAB; tako naj bi se na prim er eno leto srečali zastopniki agronom skih, drugo leto m edicinskih knjižnic itd. H krati bodo članice organizirale regionalna srečanja, tako da bodo tudi tistim svetovnim območjem v svetu, s katerih danes bibliotekarji težje prihajajo na m ednarodna srečanja, omogo­ čena polnovredna udeležba v m ednarodnem delu. Prihodnji kon­ gresi FIAB naj bi ne bili več množična srečanja — Moskva je štela 700, Liverpool 800, Budim pešta 900, Grenoble 1000 udeležencev, pač pa naj bi se shajal generalni svet, ki bi se ga udeleževali le strokovnjaki, člani upravnega odbora in stalnih komisij. Tem bi dodali še po enega delegata za vsako nacionalno društvo. Vsega skupaj bi se zbralo na generalnem svetu 300 članov. Im el bi prav tako kot sedaj kongresi plenarne seje in srečanja strokovnih sku­ pin. Predlog za zm anjšanje števila udeležencev na kongresih p ri­ haja torej že drugič v razpravo. 66 Knjižnica 18(1974)1-2