URN_NBN_SI_doc-AK09A1OQ

znanje dostopno ljudem šele tak rat, kad ar si vsaka posamezna dežela ustvari prim erno bibliografsko službo. M oderna sredstva inform a­ cijske tehnike, pa tudi uspehi, ki jih ima w ashingtonska K ongresna knjižnica s svojim program om »shared cataloguing«, s katerim je dokazala, da lahko nacionalna bibliografija drugih dežel služi za katalogizacijo tu jih del v knjižnici, pa so sanie bibliotekarjev bolj kot kadarkoli prej približali realnosti. FIAB si ie univerzalno biblio­ grafsko kontrolo postavila za svoj glavni cilj. In kaj je univerzalna bibliografska kontrola? U niverzalna bibliografska kontrola ie sve­ tovni sistem za izm enjavo inform acij o vseh publikacijah. Namen tega sistem a je, da omogoči h iter dostop do osnovnih bibliografskih podatkov vseh publikacij vseh dežel in to v obliki, ki je m ednarodno razum liiva. Koncept univerzalne bibliografske kontrole računa v ta nam en z mrežo vkom poniranih nacionalnih delov, ki nokrivain široko področje založniških in bibliotekarskih aktivnosti. Nacionalni deli so integrirani v enoten m ednarodni sistem. Na nacionalni ravni računa sistem najprej s potrebnim i instrum enti za zbiranje nacio­ nalne kniižne produkcije (zakon o obveznem tisku), nato pa z n a­ cionalno bibliografsko službo, ki ima naslednje naloge: 1. napraviti absolutno pravilen bibliografski opis za vsako novo publikacijo v deželi; 2. objaviti bibliografske opise v redno izhaiaioči nacionalni bibliografiji; 3. izdelati in posredovati te opise v standardizirani fizični obliki, kot so kartice, m agnetni trakovi ali kakšna druga sprejem liiva alternativa; 4. sprejem ati in posredovati svoji deželi bibliografske opise, ki jih izdelujejo bibliografske službe drugih dežel; 5. u stvariti retrospektivno nacionalno bibliografijo, če to omo­ gočajo razm ere Da bi se nacionalne bibliografske službe lahko inte­ grirale v celoten m ednarodni sistem, je potrebno, da vse sprejm ejo in priznajo naslednja dva pogoja: 1. da je vsaka nacionalna biblio­ grafska služba odgovorna za pravilen — avtoritativen bibliografski opis publikacij svoje dežele, in 2., da so opisi napravljeni po m ed­ narodnem bibliografskem standardu, k a r velja tudi za njihovo fi­ zično obliko. S tem i besedami je predsednik H erm an Liebaers v svojem uvod­ nem govoru predstavil udeležencem kongresa univerzalno biblio­ grafsko kontrolo. Predloga vsem predavanjem , analizam in raz­ pravam o bibliografski kontroli pa je bila študija direktorja B avar­ ske knjižnice Franza Georga K altw asserja Le cöntrole bibliogra- phique universal v B ulletin de l’Unesco ä l’intention des bibliothe- ques 1. 1971. K altw asser je v svoji študiji postavil tem elje univer­ zalni bibliografski kontroli; obdelal je vse njene probleme, zahteve in ovire. Z aradi pomena, ki ga im a univerzalna bibliografska kon­ K njižnica 18(1974)1-2 59