kazalo.p65

87 Kisovec Trček, D. Kdo naj bo zavezanec za obvezni izvod tiskanih publikacij? 2 Prednosti in slabosti tiskarja kot zavezanca za obvezni izvod publikacij Prednosti določitve tiskarja za zavezanca za pošiljanje obveznih izvodov tiska- nih publikacij so naslednje: s tem ohranimo skoraj 200-letno tradicijo 1 . Vsi do- sedanji zakoni in predpisi, ki so urejali vprašanje pošiljanja obveznih izvodov na tleh današnje Republike Slovenije, so določali za zavezanca tiskarja (Kodrič, 1997). Z vidika stroškov je določitev tiskarja za zavezanca prav tako ugodna, saj je publikacija kot produkt proizvodnega procesa najcenejša na koncu tega proce- sa. Predvsem pa je prednost v relativno dobri obveščenosti in osveščenosti tiskarjev, da pošiljajo obvezne izvode tiskanih publikacij. To lahko pripišemo tako dolgotrajni tradiciji kot sprotnemu obveščanju zavezancev ter terjanju ne prejetih obveznih izvodov s strani Narodne in univerzitetne knjižnice (v na- daljevanju NUK). S stališča evidence in kontrole nad zavezanci za obvezni izvod je prednost v določitvi tiskarja za zavezanca tudi v tem, da je število zavezancev nižje kot v primeru, če je za zavezanca določen založnik oz. izdajatelj (tiskarjev je manj kot založnikov). Poglavitna slabost določitve tiskarja za zavezanca za obvezni izvod tiskanih publikacij je, da tiskarji resda proizvajajo knjige, vendar niso lastniki avtorskih pravic (razen v primeru, da se poleg tiskarske dejavnosti ukvarjajo tudi z založniško, primer za to je Unigrafika Maribor). Niso torej lastniki publikacije kot končnega produkta. Tako pride do neizvajanja Zakona o obveznem pošiljanju tiskov v primeru, ko založnik kot naročnik dela zahteva točno določeno število natiskanih knjig, tako imenovani tisk do naklade, v skladu z avtorsko pogodbo. Ker v pogodbi ni predviden natis 16 izvodov, kolikor bi jih morali dobiti z obvez- nim izvodom, tiskarji ne pošljejo knjig NUK-u, založniki oz. izdajatelji pa prav tako ne, saj niso zavezanci. Če tako neizvajanje določil Zakona o obveznem po- šiljanju tiskov lahko pripišemo neustreznemu pogodbenemu razmerju med na- ročnikom in tiskarjem, je v zvezi s tiskom do naklade potrebno omeniti še nekaj. Tisk do naklade omogočajo nove tiskarske tehnologije, s katerimi je mogoče natisniti točno število knjig brez makulaturnih napak. Pred pojavom teh tehno- logij so tiskarji običajno tiskali čez naklado in razen, če ni prišlo do grobih na- pak, so naredili tudi do 50 knjig viška. Oddaja obveznih izvodov publikacij zato ni bila problematična. Manjše tiskarne nimajo lastnih knjigoveznic. Tako po končanem tiskanju oddajo nevezane izvode knjigoveznicam, te pa v obstoječem Zakonu o obveznem poši- ljanju tiskov niso niti omenjene, kaj šele določene kot zavezanec. V kolikor bi se v novem zakonu določilo tiskarja kot primarnega zavezanca za pošiljanje obvez- 1 Prvi predpis, ki je urejal področje obveznega izvoda na tleh današnje Republike Slovenije, je iz leta 1807 (Kodrič, 1997).