kazalo.p65

Knjižnica 47(2003)4, 85-95 86 1 Uvod Na področju zajemanja obveznih izvodov publikacij se v Republiki Sloveniji sklicujemo na dva zakona: Zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne avdio in video dejavnosti (1994) in predvsem na Zakon o obveznem pošiljanju tiskov (1972). Ker slednji zaradi starosti, spremenjenih družbeno političnih razmer in pojava novih oblik publikacij ne ustreza več, je v pripravi nov zakon, ki bo urejal problematiko obveznega izvoda publikacij pri nas. Pri pisanju novega zakona je potrebno razrešiti kar nekaj strokovnih problemov in dilem. V članku bomo poskusili osvetliti dileme glede določanja zavezanca za obvezni izvod. To je le eden od problemskih sklopov, na katere bo moral novi zakon, če bo hotel uspešno funkcionirati v praksi, odgovoriti zadovoljivo za vse strani. Za zavezanca pošiljanja obveznih izvodov tiskanih publikacij lahko določimo bodisi tiskarja bodisi založnika oz. izdajatelja. Z izrazom založnik je tukaj mi- šljena pravna ali fizična oseba, kateri je založništvo primarna dejavnost. Izdaja- telj pa je pravna ali fizična oseba, ki se poleg svoje dejavnosti občasno ukvarja z založništvom (primer: osnovne šole, župnišča, delovne organizacije ipd.). Za avdio in video gradivo je možno določiti za zavezanca za pošiljanje obveznega izvoda bodisi izdelovalca bodisi založnika. Pri elektronskih publikacijah, tu so mišljene predvsem publikacije, ki so objavljene na medmrežju, je vprašanje še kompleksnejše in ga na tem mestu ne bomo reševali. V članku se bomo omejili predvsem na problem izbire zavezanca tiskanih publikacij, tako monografskih kot serijskih, ter njihovih prilog. Za analizo trenutnega stanja zavezancev smo uporabili: a) podatkovni zbirki ISBN in ISSN, lokalno bibliografsko podatkovno zbirko v sistemu COBISS in javno dostopno podatkovno zbirko Gospodarske zborni- ce Slovenije (v nadaljevanju GZS), ki je dostopna na njeni spletni strani; b) vprašalnik, na katerega je odgovarjala Irena Brglez, sekretarka Združenja za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije; ter c) praktične izkušnje referentke za obvezni izvod v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri iskanju odgovora na dilemo o najprimernejšem zavezancu za obvezni izvod smo upoštevali mednarodne strokovne smernice International Federation of Li- brary Associations (v nadaljevanju IFLA) ter izkušnje drugih držav (zanimal nas je zlasti način, kako je vprašanje zavezanca rešeno v nekaterih tujih zakonih o obveznem izvodu).