URN_NBN_SI_doc-AFOD9706

524 Šolska kronika • 3 • 2014 pisali v zvezek početnica , potem pa postopoma v lepopisnico in spisovnico . Učni načrt je določal: »Pisanke s širšo linijaturo, z ožjo linijaturo in pisanke s pomožnimi črtami.« 4 Početnica je imela med črtami širok presledek in smo vanjo zapisovali malo abecedo. Črke t, d in druge daljše, veliko abecedo, številke ter ločila pa smo pisali v lepopisnico , ki je imela med presledkom ob dveh črtah pri tretjini prostora pomožno črto. V zvezek spisovnica , kjer so bile črte z določenim presledkom, pa smo zapisovali predvsem v 4. razredu znamenite kraje, pesnike, pisatelje in pregovore takratnega predmeta lepopisa. Ta predmet mi je ostal v spominu tudi zato, ker sem smela posedati popolnoma tiho ob mamini mizi, polni zvezkov, ter spremljati njeno delo učiteljice lepopisa. Uporabljala je določen rdeč svinčnik za korekture z imenitnim napisom L. C. Hardi- muth »Mephisto« , ko pa so na trg prišla tako imenovana »peresa za novi pouk pisanja«, 5 je spisovnice popravljala z rdečilom. Stalno mesto ob lepopisnih zvezkih na mizi je imel pravopis. 6 V drugi tretjini 20. stoletja nam je poznavanje lepopisja koristilo. Marsikateri profesor v kranjski gimnaziji je zahteval razločno pisavo. Površno zapisane besede v naših izdelkih so naši takratni učitelji prečrtali, šteli kot napako in nam dijakom pri- pisali: »Pišite čitljivo!« Seveda je bila ocena ustrezno nižja. V današnjih časih smo šolski predmet lepopis že pozabili. Pravilno in skrbno napisane besede pa so, posebno ob slovesnih dogodkih, še vedno izraz človekovih vrednot in lepega vedenja. 4 Učni načrt I.–IV., r. l. 1926, str. 19, 20. 5 Ročni katalog 1939–40: »Peresa brez znamke Redia niso prava peresa.« 6 Novi slovenski Breznik-Ramovšev pravopis, uveden po vseh šolah v Dravski banovini s šol. l. 1937/38 (zakon o banski upravi).