URN_NBN_SI_doc-A744F2RT
tacije in knjižnice Oddelka UNESCO za knjižnice, arhive in doku m entacijo v P arizu, m r. J. E yre z B ibliotekarske visoke šole p ri P olitehniki Severnega Londona, in dr. P. W. W illiams, višji pred a vatelj n a oddelku za računalništvo univerzitetnega in štitu ta UMIST v M anchestru. Nam en uvodnega plenarnega dela, ki je pokril prvi dan posve tovanja, je bil, prvič, da se udeleželenci seznanijo s tren u tn im stanjem p ri u v ajan ju AOP v knjižnice v Jugoslaviji in z napredkom , ki je bil dosežen od prejšnjega takšnega srečanja v Zagrebu, in drugič, da se predstavijo in razčistijo splošni in vsem republikam in pokra jin am skupni problem i. Razvid nad tren u tn im stanjem p ri uvajanju AOP v knjižnice v Jugoslaviji smo dobili iz poročil predstavnikov republiških ozi rom a pokrajinskih društev bibliotekarjev. R azbrali smo, da ostaja na tem področju od vseh republik in p o krajin povsem pasivna samo C rna gora. V republikah povezujejo u v ajan je avtom atizacije z vzpo stavljanjem knjižnično-inform acijskih sistem ov kot njihov n u jn i in tegralni del. Povsod je opaziti napredek od leta 1977, saj je tisto, k a r je bilo tedaj m orda kom ajda načrtovano ali sam o pro jek t v oblikovanju, sedaj že stvarnost. Dokaj enoten pristop je opaziti v izbiri gradiv za oblikovanje bibliografskih baz podatkov, npr. tekočih tu jih periodičnih publikacij, pom em bnih znanstvenih in strokovnih publikacij ozirom a nepubliciranih gradiv (poročil o raziskavah, dok torskih disertacij). Enotnosti v načinih in sredstvih za prip rav e in obdelave podatkov pa očitno tudi m edtem nism o uspeli doseči, saj je skoraj vsak razv ijal svoj form at zapisa in program a za procesiranje. Spodbudna izjem a je bilo oblikovanje strojno postavljenih centralnih katalogov tekoče naročenih tu jih periodičnih publikacij, ki so bili izdelani (oziroma so tik pred izdelavo) po istih program ih v štirih republikah ozirom a po krajin ah (v Srbiji, v BiH, v Sloveniji in na Kosovu). Še vedno pa so knjižnice v zaostanku p ri oblikovanju in ter aktivno o rientiranih baz podatkov, predvsem avtom atiziranih knjiž ničnih katalogov z m ožnostjo on-line iskanja p a tudi vn ašanja po datkov. T renutno je tu n ajd lje N acionalna in vseučiliščna biblioteka v Zagrebu, k jer že teče eksperim entalni program on-line oblikovanja baze m onografskih publikacij, za zdaj še za strokovno om ejeno področje lite ra tu re o sam oupravljanju. To je tudi p rv a faza am bi ciozno zastavljenega p ro jek ta postopnega u v ajan ja AOP v nacionalko in sploh v knjižnično-inform acijski sistem (KIS) v SR H rvaški, v katerem bodo integ riran e vse funkcije knjižničnega poslovanja. N acionalna in vseučiliščna biblioteka im a za realizacijo takšnega projekta trenutno tudi najboljše in najbolj realn e pogoje, saj je 82 K n již n ic a 296(1982)1-2
RkJQdWJsaXNoZXIy