Kazalo_1.pmd

181 Kotar, M. Izobraževanje Elektronski viri v knjižnicah: Pariz, 13.–30. 11. 2006 rije, Egipta, Haitija, Kambodže, Maroka, Nizozemske, Poljske, Rusije, Senegala, Slovaške, Slovenije in Srbije. Že iz predstavljenih podatkov lahko sklepamo, da je stanje elektronskih virov in procesov digitalizacije na ustanovah udeležencev in širše v njihovih državah v razponu od zgolj dostopa do svetovnega spleta, brez licenčnih in lastnih digitaliziranih virov ter avtomatizacije knjižnic (Bolgarija, Senegal), prek izgradnje spletnih mest z manjšo in večjo ponudbo licenčnih in lastnih digitaliziranih virov (Alžirija, Maroko) do ustanov oziroma držav z večjo prisotnostjo različnih oblik elektronskih virov in stopnje avtomatizacije knjižnic (Slovaška, Srbija). Nizozemska in Slovenija sta izkazali največjo prisotnost ele- ktronskih virov in stopnje avtomatizacije knjižnic. Dejstvi, da veliko število slovenskih knjižnic uporablja enak sistem za vzajemno katalogizacijo, ki nudi tudi več drugih servisov, ter možnost oddaljenega dostopa do elektronskih virov Univerze v Ljubljani, sta bili zelo dobro ocenjeni. Tudi nabor elektronskih virov Univerze v Ljubljani ni slab, manjka pa nam njihova boljša organiziranost v smislu ponudbe na osrednjem spletnem mestu z možnostjo združevalnega iskanja ter digitalizacija publikacij univerze. 3 Položaj knjig in knjižnic v francoski kulturi Predstavniki Ministrstva za kulturo in komunikacije so nam v prvih dneh staža predstavili kulturno, knjižno in knjižnično politiko v Franciji. Statistični podat- ki dobro ponazarjajo velikostni razred razmer in njihov kulturni pomen. V letu 2005 je v Franciji izšlo približno 53.000 novih knjig ali izdaj v povprečni nakla- di 7500 primerkov. Na knjižnem trgu je bilo tega leta na voljo 570.000 naslovov, promet s knjigami je dosegel 2,6 milijarde evrov. Ena od štirih novih knjig je bila izdana v žepnem formatu, katerega delež prodaje znaša 29 % primerkov in 15 % prometa v evrih. Podobno kot v Sloveniji dve veliki skupini ( Hachette in Editis ) obvladujeta 40 % knjižnega trga oziroma 300 od skupno 8000 založb nadzoruje 90 % trga. Pet do šest odstotkov knjig je bilo prodanih v spletnih knjigarnah, zaradi fiksne cene knjig je naraščanje prodaje prek tega medija manjše. V letu 2006 je eden od dveh Francozov kupil vsaj eno knjigo, čeprav si največ bralcev knjige še vedno izposoja v knjižnicah. Knjižnično nadomestilo je zasnovano tako, da po- leg države knjižnice ob nakupu knjige v ta namen prispevajo šest odstotkov vred- nosti knjige. Oglaševanje knjig na televiziji ni bilo dovoljeno, ta odredba je bila omiljena januarja 2004 z možnostjo oglaševanja v satelitskih in kabelskih pro- gramih (Pelletier in Rouyer-Gayette, 2006). Pristojnosti nad javnimi knjižnicami v Franciji so razdeljene med Ministrstvom za kulturo in komunikacije (financira BnF, Bpi in mediateko Mesta znanosti in industrije), občinami oziroma mesti (4000 občinskih oziroma mestnih knjižnic, biblioth è ques municipales ) in departmaji (97 okrožnih knjižnic v občinah z manj