juznic.pdf

Knjižnica 44(2000)4 1 Knjižnice in bibliometrijske metode Objavljeni rezultati raziskovalnega dela so osnovni mehanizem tudi za ocenjevanje kvalitete raziskovalnega dela, kar je pomembno za napredovanje znotraj akademske ali raziskovalne ustanove ali za pridobivanje sredstev za nadaljnje raziskovalno delo. Tako je v večini razvitih dežel, pa tudi drugje jim sledijo, pač glede na stopnjo razvoja in potreb. Vprašanje produktivnosti v znanstvenem raziskovanju in s tem tudi meril za njeno merjenje še nikoli ni bilo tako aktualno kot danes. Zbiranje kvantitativnih kazalcev o znanstvenih dosežkih je brez dvoma izjemno privlačno iz vrste vzrokov. Odločitve o zaposlitvah in napredovanjih oz. drugih akademskih zadevah, financiranju raziskovalnih nalog in projektov so pomembne, posebno takrat, ko so mesta ali sredstva omejena. Kvantitativni podatki o dosežkih so zato povsod pomemben podatek, ki lahko tako ali drugače podpre takšne odločitve. Pa ne samo to. Raziskovalno delo, posebno tisto fundamentalno in v akadem- skem okolju, je ne-rutinska dejavnost in njegovih rezultatov ni enostavno meriti in ocenjevati. Zato si sami znanstveniki želijo imeti merila, ki bi kazala na njihovo relativno vrednost v primerjavi z drugimi raziskovalci, v obliki kvantitativnih meril, ki se kažejo kot bolj ali manj "objektivna". Analiza citira- nja 1 pa se je uveljavila tako, da je zasenčila vse druge metode merjenja oz. zbiranja kvantitativnih podatkov. Bibliotekarstvo že po definiciji svojega strokovnega področja dela z objavljenim (včasih izključno s tiskanim, danes vse več tudi na drugih medijih) gradivom, ki prinaša rezultate raziskovalnega dela. V knjižnicah, ki opravljajo različne storitve za raziskovalno dejavnost in so njihovi uporabniki raziskovalci (ang. Research libraries), torej v univerzitetnih in drugih visokošolskih in specialnih knjižnicah, se zadnja leta knjižničarji veliko srečujejo z bibliometrijo in aktivno uporabljajo različne bibliometrijske metode, Pri tem je danes najbolj zanimiva in uporabljana metoda analiza citiranja. Pomen in uporaba rezultatov analize citiranja sta se od svojih začetkov do danes precej spreminjala. Kljub vsem kritikam (ki so bile pomembne, saj so vplivale na izboljšanje same metode) se je uveljavila kot aplikativno ena najbolj zanimivih metod za merjenje odzivnosti/odmevnosti in s tem tudi kvalitete objavljenih rezultatov raziskovalnega dela. Zato je pomembno, da tudi pri uporabi bibliometrijskih metod, kot je analiza citiranja, knjižničarji ne bi opravljali samo rutinske poizvedbe, temveč bi 1 Skrb za slovenske izraze bi morala biti pomembna naloga useh, ki raziskovalno delujemo in objavljamo. Uporaba slovenskih izrazov v bibliometriji se le počasi uveljavlja. Npr. Indeks citiranja namesto Citation Index, dejavnik vpliva namesto impact factor. Se težje je z izrazom analiza citiranja. Lepši slovenski izraz bi bil nedvomno analiza navedb, vendar se bojim, da se je tujka citat in citiranje že tako uveljavila, da bo to žal težko spremeniti in uveljaviti lepši slovenski izraz. 34