URN_NBN_SI_doc-7K8MSNT2

24 Šolska kronika • 1–2 • 2018 kam, poslavljajoč se od predragega mi »Popotnika« z gorečo željo, da se list pod novim vodstvom naprej razvija v prid šolstva mlade Jugoslavije in čast učiteljstva slovenskega.« Učiteljski tovariš je ob koncu leta 1918 temu Neratovemu sporočilu dodal: »Kar je tovariš Nerat storil dobrega za Popotnika – in tega je obilo – to je storjeno v korist našega šolstva. Bil je naš duševni vodnik in temu plemenitemu poslu je žrtvoval vse svoje sile. Učiteljstvo mu ohrani hvaležen spomin z iskreno željo, naj se tov. Nerat še mnogo zdravih let veseli napredka in razvoja našega Popotnika! Ta prehaja sedaj v roke tov. P. Flereta, ki je bil že doslej listu glavna opora. Prepri- čani smo, da je dobil Nerat sposobnega namestnika, ki je v pedagoških vprašanjih vsestransko poučen. Zato stavljamo vanj vse nade, uverjeni, da bo vse naše vrste krepko vodil v duhu moderne znanosti ter po zahtevah našega časa! Tov. Flere je mlad, inteligenten in deloljuben pedagog, poln energije in iniciative. Delegacija Zaveze mu je izročila uredništvo Popotnika v trdni veri, da je pogodila pravega moža. Mi želimo svojemu časnikarskemu tovarišu najlepših uspehov in od strani javnosti – pravične in objektivne sodbe, kakršne mi, žal, mnogokrat pogrešamo!« 1 Razprave Pavel Flere je bil zelo delaven učitelj in mladinski pisatelj, kasneje tudi avtor šolskih učbenikov in urednik šolske zakonodaje. Tega leta je že v rubriki Razprave objavil kar šest prispevkov, enega je podpisal s svojim imenom, tri pa s psevdo- nimom Frančev in dva s F. Kranjc. V članku Vladni zakonski načrt o izpremembi učiteljske izobrazbe piše o tem načrtu in pojasnilih k njemu ter podaja opombe in predloge. Ne strinja se s tem, da se reformirajo le učiteljišča, ampak bi morala reforma zajeti vse šolstvo. Opombo ima že k prvemu členu, ki je določal »namen in smoter učiteljišč«, kjer je zapisano, da mora dati učitelj vso svojo osebnost »v službo vzgojnih in učnih nalog, odločenih ljudski šoli«. Meni, da je naloga uči- telja obsežnejša, on mora biti tudi narodni vzgojitelj ter obvladati znanstvene, umetniške, gospodarske, tehnične, politične in pravne panoge. Tudi k razširjanju učiteljišč na pet letnikov ima pripombe. Meni, da je tudi to premalo, da bi jih morali imeti najmanj šest, kot jih že imajo ponekod v tujini. Pri razdelitvi učnih predmetov meni, da bi morali večjo skrb posvetiti »vzgojeslovju in ukoslovju« ter točno poudariti, kaj vse spada pod ta dva pred- meta – namreč psihologija, zlasti mladinska, logika, etika, estetika in zgodovina pedagogike. Specialna metodika pa naj bo samostojen, najvažnejši predmet na učiteljišču. Za vadnice meni, da so potrebne reforme, saj bi morale biti del uči- teljišč, ne le njihov privesek. Zrelostni izpit bi ukinil in naj bi veljal za gojence, ki so se nanj zasebno pripravljali, drugi pa naj dobijo zrelostno spričevalo, ki je 1 Književnost in umetnost. Popotnik. Učiteljski tovariš 1918, (27. 12.), št. 29, str. 7.