URN_NBN_SI_doc-6YZ1ITJI

10 A. Kavčič-Čolić: Editorial , 9–12 Knjižnica, 59 (2015) 1–2 npr. Agencija za raziskovalno dejavnost RS, že nekaj let pogojujejo sofinanciranje z objavo v odprtem dostopu. Vendar moramo pomembnost odprtega dostopa razumeti v okviru konteksta odprte znanosti, katere del je. Od pojava interneta znanstveno znanje eksponencialno naraš- ča. Cribb in Tjempaka (2010) trdita, da se to znanje podvaja vsakih pet let. Meho (2007) ugotavlja, da polovice ustvarjenih svetovnih znanstvenih publikacij ni nihče nikoli prebral, razen njihovih avtorjev, recenzentov in urednikov, ter da 90 odstotkov nikoli ni bilo citiranih. Če je pogoj za dostop njihova nabava oziroma dostop, potem je to tudi razumljivo, saj so številne predrage ali nedostopne. Evropski komisar J. C. Bjurgelman je v svojem uvodnem nagovoru na konferenci LIBER junija 2015 v Londonu pod naslovom Open science: from vision to action predstavil vi- zijo Evropske unije pri zagotavljanju vseh pogojev za razvoj odprte znanosti. Odprto znanost je imenoval tudi znanost 2.0. Ta poleg znanstvenega publiciranja v odprtem dostopu zajema še razvoj odprtodostopnih programskih rešitev, sodelovanje pri ustvarjanju znanja, uporabo licenc, ki omogočajo lažje razširjanje tega znanja, odprte inovacije, orodje za izobraževanje na daljavo MOOC 7 in, nazadnje, seveda tudi razvoj spletnih tehnologij 2.0, ki so zaznamovale digitalno generacijo zadnjih 15 let. Navedel je, da je namen Evropske komisije omogočiti boljše sodelovanje med raziskovalci in s tem tudi pospešiti znanstveni razvoj v Evropski uniji. Obenem je njen glavni cilj pre- glednost in preverljivost raziskav ter znanstvenega dela, s čimer se omogoča boljša izkoriščenost sredstev, ki jih Evropska komisija vlaga v raziskave in razvoj. V zadnjih letih smo bibliotekarji priče neverjetnih sprememb v znanosti in metodo- logiji znanstvenega dela, ki bodo zaznamovale naslednje generacije raziskovalcev. Te spremembe se dogajajo hitro in vplivajo na naše dojemanje informacijskega prostora, bibliotekarstva ter načina našega strokovnega delovanja. Sedaj pa naj vam predstavim prvo, dvojno številko letnika 59 revije Knjižnica , v kate- rem smo zbrali osem člankov, za katere upamo, da bodo pritegnili vašo pozornost. Prva članka obravnavata področje bralne kulture. Dr. Uroš Grilc v svojem prispevku analizira povezanost knjižnega trga z bralno kulturo. Za zgled uporabi model finske bralne kulture, na katero kriza finskega založništva ni imela nobenega vpliva. Analizira situacijo v Sloveniji in predlaga ukrepe za dvig slovenske bralne kulture, ki iz leta v leto zaostaja za skandinavskimi državami. 7 Kratica za Massive open online course.