Kazalo_1.pmd

Knjižnica 51(2007)3-4, 97-115 9 8 Original scientific article UDC 025.343:028.41 Abstract In Slovenia, subject description of fiction was traditionally limited to the Universal Decimal Classification number, which was mainly assigned for shelving. Readers found their books by browsing the library shelves, while librarians had to rely on their per- sonal familiarity with the library collection if they wanted to advise readers on the selection of books. Subject description, such as is often associated with non-literary works, would require a lot of time. Therefore, we wanted to know whether reading book reviews in newspapers could replace reading the entire literary work. We ana- lysed a small sample of book reviews written by literary critics and published in Slov- enian newspapers and compared them to the reviews, written by librarians for the same literary works (in the »Priporočamo!« project). We realized that the content is different. However, they could be used for identification of additional subject head- ings. The same findings resulted from a similar analysis of literary works written for children. Concepts, that seemed potentially appropriate subject headings, often actu- ally do not appear in the Slovenian subject headings or subject headings from the Pionirska knjižnica of Ljubljana. Both subject heading lists should include a larger number of abstract concepts, which more often appear in literary than in non-literary works. Both subject heading lists should also be coordinated. Keywords: fiction, library catalogs, subject description, book reviews, notes 1 Uvod Vsebinski opis leposlovja je bil v Sloveniji dolgo omejen na golo označevanje z vrstilcem UDK. Ta je navadno izražal nacionalno književnost, kateri je delo pri- padalo, ter literarno zvrst (npr. 821.163.6-32 slovenska književnost - novele). Vrstilec je bil namenjen razvrstitvi dela na knjižnih policah. Bralci so si čtivo večinoma izbirali z iskanjem po policah (Ločniškar-Fidler, 2004; Pogorelec, 2004). Knjižničarji informatorji pa so se morali zanašati na osebno poznavanje zbirke, če so hoteli bralcem pri iskanju čtiva svetovati. Ob sedanjem obsegu leposlovnega gradiva in prednostih uporabe računalniškega kataloga pri iskanju stvarnega gradi- va (neleposlovnega) pa se upravičeno postavi vprašanje, ali ne bi kazalo tudi leposlovnih del bolje opisati po vsebini. V tem smislu je projekt “Skriti zaklad” raziskal osnove in utrl pot za gesljenje leposlovja v nekaterih knjižnicah (Pogore- lec et al., 2004; Zwitter, 2005). To pa nekaterim bibliotekarjem ni zadostovalo, in so se lotili bogatejšega opisovanja leposlovnih del (npr. projekt »Priporočamo!« knjižničarjev celjskega območja). Da je potreba po vsebinskem opisu leposlov- ja velika, je pokazala tudi udeležba na posvetovanju Gesljenje leposlovja v okviru Strokovnih sred, ki ga je 11. januarja 2006 organizirala Pionirska knjižnica v

RkJQdWJsaXNoZXIy