URN_NBN_SI_doc-6EF4NHFC

269 Latinščina na OŠ Slave Klavore v Mariboru v obdobju od 1991–1995 dal opraviti kratko anketo, tj. isto skupino približno desetih vprašanj je postavil star- šem in njihovim otrokom. Glavni ugotovitvi sta bili, da so starši razvrstili zahtevnost pouka za eno stopnjo više na lestvici kot njihovi otroci in da so pri teh otrocih izrazito izstopale korelacije med latinščino in likovno ter glasbeno umetnostjo. Ali ta anketa kot dokument še obstaja, mi žal ta trenutek ni znano. Dragoceni so bili pogosti sestanki, ki jih je posebej za latiniste, izvajalce projekta, sklicevala vodja projekta pri ZRSŠ dr. Katja Pavlič Škerjanc in kjer smo si izmenjevali izkušnje in se pogovorili o realizaciji projekta in njegovih prihodnjih načrtih. Za la- tinske oddelke smo uvedli eksterno preverjanje znanja. Poleg sestankov za izvajanje in potek projektnega učenja je gospa kot svetovalka za klasične jezike pri ZRSŠ organi- zirala pedagoške delavnice ter seminarje, ki smo se jih udeleževali vsi latinisti, ki smo poučevali latinščino v OŠ in gimnazijah. Zgledno je bilo sodelovanje z razredničarkami latinskih oddelkov, ki so dejan- sko reševale vse probleme v oddelčnih skupnostih. Učiteljica latinščine pa je skupaj z drugimi učitelji in učiteljicami, ki so poučevali v latinskih oddelkih, usklajevala učne vsebine predmetov, zlasti s poukom slovenščine ter zgodovine idr. Kot primer takega sodelovanja naj povem, da je učiteljica slovenščine za potrebe latinščine razložila pasiv prej, kot je bilo predvideno v rednem učnem načrtu slovenščine. Posebej zanimive so bile izkušnje s starši otrok na govorilnih urah, saj se je v šolskem predmetniku pojavila nova učna vsebina latinščina in ta je spodbujala starše in bližnje sorodnike k razmišljanju o latinščini z marsikaterega vidika, npr. kako naj Pred tablo na Cesti cesarskih forumov proti Koloseju (hrani Tatjana Polajner).