URN_NBN_SI_doc-6EF4NHFC

268 1.25 Drugi članki in sestavki Prejeto: 9. 10. 2015 Tatjana Polajner* Latinščina na OŠ Slave Klavore v Mariboru v obdobju od 1991–1995 V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja smo pričeli izvajati projekt osemle- tnega učenja latinščine. Prva štiri leta učenja latinščine so se pričela na petih OŠ, naslednja štiri leta uče- nja so se nadaljevala na dveh gimnazijah. K izvajanju projekta so v Ljubljani pristopile tri osnovne šole, v Mariboru pa dve. Ena od teh dveh, ki se je pridružila projektu, je bila OŠ Slave Klavore na Teznu v Mariboru. Pod vodstvom tedanjega ravnatelja mag. Alojza Fošnariča se je pričel pouk latinščine na OŠ Slave Klavore v Mariboru z vpisom v latinski oddelek v šol. letu 1991/1992 in je trajal nekaj let, dokler ni na koncu ugasnil. Kar nekaj izjemnih zaslug za uvedbo in izvedbo projekta je pripadlo ravnatelju mag. Alojzu Fošnariču. Prva je bila ravno ta, da se je zavzel za projektno učenje latin- ščine »na desnem bregu Drave v pretežno industrijskem mestnem delu in njegovem širšem zaledju, tja do Miklavža na Dravskem polju«, kot je sam dejal. Druga zasluga je bila, da je ob objavi razpisa za vpis v latinske paralelke dal popraviti ključno besedo v besedilu, tj. besedo 'pogoj' v 'kriterij' vpisa in tako je razpis dobil potrebno soglasje. Tretja zasluga je bila, da je ves čas poučevanja skrbno in prizadevno spremljal pro- jektno učenje, se tedensko posvetoval z učiteljico o pouku latinščine in sooblikoval evalvacijo projekta. Na te posvete je po potrebi pritegnil razredničarke ter vključeval učitelje predmetov, ki so se tesneje povezovali z latinščino, zlasti učitelje slovenščine in zgodovine idr. Njegova osnovna misel pri uvedbi in izvedbi projekta, ki jo je rad poudarjal, je bila, da je treba najprej vedeti, »kaj hočemo s projektom doseči in kaj je njegov glavni cilj«. Kadar je bil govor o metodičnih in didaktičnih vprašanjih pouka, je pogosto dejal, da »je treba stopiti dva koraka nazaj, da bomo lahko stopili enega naprej«. Enkrat je celo prisostvoval pouku latinščine. Prav tako je uvidel, da so nujna pedagoška srečanja profesorjev latinščine s kolegi na drugih OŠ, na nekaterih je tudi osebno sodeloval. Vsekakor je bilo njegovo poslanstvo ravnatelja in človeka pri projek- tu poučevanja latinščine takšno, kakršnega bi si lahko mnogi samo želeli. Z veseljem se spominjam sodelovanja z njim ter sem mu s toplino v srcu hvaležna za vse. V drugem letu učenja smo povabili vse starše latinskih oddelkov na sestanek in jim predstavili projektno učenje ter njegove glavne učne cilje. Ravnatelj je sestavil in * Tatjana Polajner, prof. latinščine in stare grščine, Maribor, e-pošta: tatjana.polajner@gmail.com