URN_NBN_SI_doc-6E60ASS0

30 Knjižnica 46(2002)1-2, 29-43 ology, a selection of journals, in electronic form only, from the fields of library and in- formation sciences (18 chosen e-journals) and geography (9 chosen e-journals), was made. The two scientific fields were compared. A projection of the future role of librar- ies in the electronic environment, as well as the future of scientific electronic journals are also presented. Key words: journals, electronic journals, library and information science, geography 1Težave znanstvenikov v elektronski dobi Zgodovina nas uči, da se oblike posredovanja in pridobivanja znanja stalno spreminjajo in dopolnjujejo. Ustnemu izročilu, ročno pisanim zvezkom in tisku se moramo zahvaliti, da danes lahko nastajajo elektronska besedila. Tudi proces znanstvenega komuniciranja in informiranja se je začel z uporabo tiskanih časopisov oziroma revij, ki ga skozi tri stoletja poznamo do danes. Znanstvena revija je bila na začetku zbirka pisem, ki so učenjakom omogočala izmenjavo mnenj in arhiviranje njihovih odkritij. Zbirka je hkrati predstavlja- la register “lastnikov” znanstvenih dognanj (Schauder, 1994). Kljub spremembam v načinu posredovanja znanstvenih dognanj, pa namen znanstvenega informiranja in komuniciranja ostaja enak. Južnič (1999b) pravi, da le-ta praviloma poteka prek objavljanja znanstvenih rezultatov, ki omogočajo preverljivost in ponovljivost raziskovanja ter s tem tudi zanesljivost in resničnost dobljenih rezultatov. Za objavo raziskovalnih rezultatov se v strokah uporablja knjige, učbenike in najpogosteje znanstvene revije. Le-te so tudi pokazatelj razvoja in stanja v stroki, saj jih je običajno vse več in se specializirajo ter kakovostno razvijajo. Vloga znanstvenih revij ni ostala zgolj pri razširjanju znanstvenih odkritij (dis- eminacija informacij), le-te predstavljajo tudi sistem ocenjevanja prispevkov (recenzentstvo) in s tem kvaliteto člankov. Zagotavljajo priznanje avtorjem in imajo funkcijo arhiviranja znanosti (Rowland, 1997). Postopno, še zlasti v drugi polovici 20. stoletja, je način znanstvenega komu- niciranja z uporabo tiskanih revij začel kazati številne pomanjkljivosti. Dolg recenzijski postopek povzroča zamudo pri objavi do enega leta ali še dlje; spe- cializacija revij oži krog bralcev in dviguje njihovo ceno. Zaradi tega se revije dražijo vsaj petkrat hitreje, kot je inflacija, tako da jih morajo knjižnice opuščati, zmanjšana naklada pa spet povečuje stroške (Adamič in Nekrep, 2000).