URN_NBN_SI_doc-609HBECL

169 spletna stran v Sloveniji. Pri učencih, dijakih in študentih je vedno bolj priljubljen in pogosto citiran vir, kljub nejevolji profesorjev. Eijkman (2010) glede študentske upo- rabe Wikipedije piše, da akademiki odklanjajo Wikipedijo prav zaradi njenih odprtih recenzijskih procesov in odsotnosti natančnega akademskega (uredniškega) nadzora. Vendar isti avtor meni, da je neodgovorno, da izobraževalne ustanove ne poučujejo o novih tehnologijah znanja, kakršna je Wikipedija, saj ta spreminja način, na katerega človek ustvarja, deli in zapisuje znanje. Zato ima izjemno pomemben vpliv na pristop k izobraževanju v vseh vedah. Težava citiranja Wikipedije v znanstvene namene je, da so študenti vse prehitro zadovoljni z najdenimi informacijami, zato se po navadi zado- voljijo s tistimi, ki jih najdejo v članku. Ne zavedajo pa se, da vsak dobro napisan čla- nek citira reference, ki bi jim lahko pomagale pri kvalitetni izdelavi seminarske naloge. Mnogi od teh virov so v današnjem času prosto dostopni, zato so vse informacije, ki jih potrebujejo, oddaljene le še en klik – vendar v večini primerov na žalost en klik preveč. Zato so raziskave virov, ki jih citirajo članki Wikipedije, izjemnega pomena, saj tako lahko vsakdo preveri, ali so ti viri dovolj kvalitetni za nadaljnjo uporabo, kakšne vrste virov članki citirajo in ali so ti viri sploh dostopni vsakokratnemu bralcu posameznega članka. To so pomembna vprašanja, ki se jim je posvetila tudi raziskava, predstavljena v tem članku. Wilkinson in Huberman (2007) sta v raziskavi primerjala število urejanj in urednikov v vzorcu izbranih člankov z vzorcem naključnih člankov, pri tem pa upoštevala starost člankov in priljubljenost teme. Teme, ki so posebej priljubljene ali trenutno relevan- tne in zanimive, so v ospredju zanimanja in tudi urejanja, posledično pa so članki na te teme kvalitetnejši, saj so rezultati pokazali močno povezavo med številom urejanj, številom posameznih urednikov in kakovostjo članka. Poleg kakovosti člankov na Wi- kipediji je pomembna tudi tematska pokritost Wikipedije, ki je seveda precej odvisna od osebnega zanimanja urednikov, ki se odločijo za avtorstvo ali urejanje določenega članka. Poderi (2009) ugotavlja, da je kategorizacija izbranih člankov sicer arbitrarna in se lahko spremeni, vendar nekatere kategorije oziroma tematski sklopi vsebujejo tudi po desetkrat več člankov kot druge. Očitno je, da članki v določenih kategorijah lažje pridobijo status izbranih člankov. Poderi je zato v svoji raziskavi preveril, kateri dejavniki (poleg kriterijev, ki so določeni) vplivajo na sprejem članka med izbrane član- ke. Tudi naša raziskava se izdatno posveča temam izbranih člankov in ugotavlja, da je priljubljenost teme skupaj z osebnimi zanimanji najbolj zagretih urednikov velikega pomena pri odločanju o statusu izbranega članka. Lindsey (2010) je preverjal učinkovitost procesa potrjevanja izbranih člankov, in sicer tako, da je prosil strokovnjake, naj ocenijo splošno kvaliteto in točnost izbranega član- ka z njihovega strokovnega področja. Med 22 preverjenimi izbranimi članki jih je le 12 uspešno prestalo test z Wikipedijinimi lastnimi kriteriji. V članku polemizira tudi z M. Noč, M. Žumer: Celovitost člankov in citiranje v slovenski wikipediji , 167-186 Knjižnica, 56 (2012) 4